You are currently browsing posts tagged ‘veronika šoster’

veronika šoster: trenutek zmagoslavja

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Trenutek zmagoslavja
je Schrödingerjeva mačka, ki mirno prede niti življenja in smrti –
vedoč, da so iz istega klopčiča.

Če dvignem pokrov, ne bo več ne nje ne nas.
Samo še mogočen ogenj sredi votline,
kjer po stenah prežijo sence.

(Platonu)

veronika šoster: samovžig

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

oktobeR; tavajoč med ulicami brez imen, ker še nismo dognali, kdo je po novem zanje zaslužen.
Mulci iz petice so razobesili paRole potem pa še sebe.
dolzvelikimbRatom načečka tresoča se roka – ve, da bo zdaj zdaj primaširal, zaklel: ‘kakšen krvni davek nekaj, mi imamo referendum!’ o vem, o ne, ne veste, kolegica noči res niso za spRemembe
vuuš in z naglico te pometejo pod razkošno umazanobelo preprogo.

veronika šoster: šestsekundna vojna

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Za zajtrk lahko goltamo antraks,
brbončice stavkajo že od 8. januarja,
ker ne prenesejo več vsega, kar požremo.
Christina Taylor Green je heroj,
pomnimo jo!
Christina Taylor Green, oprosti nam za
demokracijo!
od blizu je sistem kaos od blizu je metek črna pika
od blizu je smrt le odhod od blizu smo to res mi
Jočem,
Arizona je povsod.

veronika šoster: nasmeh številka 5

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ljubil te bom večno do leta 2083.

Potem naju bo zalilo Sonce in bova kar tako tavala tavala levodesno med supernovami skupaj z DDT-jem in bio jabolki iz Mercatorja Al Gore bo namesto mandata okopaval toplo gredo verjetno bo CO2 njegove ekomanijake po kosih odnesel na en tak čisto osemnajsti planet kjer bodo domorodci ogorčeno kričali O poglej si prosim lepo ta ogaben material takoj moramo začeti z reciklažo

Ljubil te bom večno do leta 2083.

veronika šoster: obiski

posted in: humoristična lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ob 7-ih sta potrkala Marx pa
Engels. Sta mi zagnala čist novo televizijo z balkona.
Medtem je Atatürku uspel skadit
hiacinte, ki so prej desetletja hibernirale v dnevni.
Sta se v sekundi zaštekala z Alíjem
in izmenično aplavdirala Kingu, ki je kričal, naj da nekdo
Lennona bolj na glas. Che pa Lenin
sta ga čist preslišala, ker sta mi štrihala predsobo na rdeč.
Smo nameraval debatirat do zjutri,
ampak je zmanjkal elektrike, ker mi še ni uspel plačat položnic.

(vzdih.)

V ozadju nabija Bandera Rossa
jaz gnijem na znucanem kavču,
in se že od takrat sprašujem,
a se bo sploh kdaj kej zares spremenil?

veronika šoster: izvir človeka

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Kot izgubljeni jastreb ti nosim zrnje na grob
da bi raslo, raslo in dihalo ker ti si kar nehal
ne moreš vendar kar nehati to se ne dela
in kdo še rabi vence in spomenike in napise
saj ni važno
lovim ribe in vsaka je drugačna
okus imajo po obupu in malo po morali
solze shranjujem v hermetično zaprte posode
ta je številka 38
tuširaj se vsake tri dni pravijo
zmanjkalo bo pitne vode
pa saj ni važno
morska je tista brez katere nisi znal
oči izkljuvam vsakemu ki ti prižge svečko
ker kdo še rabi to ceneno plastiko
in ne rabim teh luči, ponoči prav dobro vidim
samo slišim malo slabše ker je nemogoče preglasiti tvoj zadnji objem
čeprav sem ga samo sanjala kot kak otrok
to se vendar ne dela
če vržeš kamen nekomu v hrbet te bo jutri zadel v glavo
vsak kreten ve, da se prostor in čas ukrivljata.

veronika šoster: idealizacija nepravilnega

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Vsi bi radi leteli, pa ne morejo.
Jaz bi lahko, pa nočem.
Smisel nesmisla je v simetriji.
Črno.
Belo.
Jaz bi rada živela, pa ne znam.
Vse je relativno.
Vse mineva.
Minevanje = relativno?
Jaz te gledam in ti ne razumeš.
Oh, bela vrana, odnesi me na krilih v nebo.
Zvezde žarijo.
Svetijo.

Bum!

Supernova.
Jaz samo ugasnem.

veronika šoster: če že propadaš, naj bo vsaj elegantno!

posted in: refleksivna lirika (Tags: , ) - Komentiranje izklljučeno

Na moje prsi se je prisesala
in jaz sem jo prijazno sprejela.
V objem.

Spaka zdaj golta in trga.
Kmalu bo zmanjkalo mene.
In moje krvi.

Takrat bo preprosto našla novega gostitelja.
Paraziti prezirajo spomin.