You are currently browsing posts tagged ‘tanja petelinek’

tanja petelinek: zaključen primer

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - No Comments

Že stotič ti pravim,
da je vse v redu z menoj,
ko si razpotegnem nasmeh čez lica
in pogledam izza steklenih zenic.
Ti pa me trmasto sprašuješ o punčki,
ki si vedno znova potolče kolena,
ko teče k zrelim češnjam;
o deklici, strmeči v modro kapo
strogega, hladnega gospoda,
ki nerazumljivo govori o krivdi;
o trupelcih mladih muck, gomilah in
vetrnicah in vejevnatih križih nad njim;
strahovih, razpetih med hrastove grče
nad vijugavo stezo na robu vasi …

Čakaš, da bom povedala,
kaj zrase iz govorice prismuknjenih,
namišljenih prijateljev, ki edini vidijo,
da se na označenem mestu,
kjer bi moralo biti srce, razliva pelin.
Čakaš in me z nemirnim pogledom motriš,
jaz pa sem že davno z enim samim
preprostim stavkom povedala,
da sem OK in da mi ni mar,
kaj bo pisalo na listu s tvojim podpisom.
Nikogar ne bom izdala, niti povedala,
da je moj svet sestavljanka grobih kamnov.
Nočem, da razpadejo. Samo moji so.
So vse, kar imam, kar poznam in kar sem.

Slutim tvojo neučakanost.
Kmalu izgubiš potrpljenje in potem
bo vse res … bo vse res …
in bom zaključen primer.

tanja petelinek: zaupaj

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - No Comments

Os tvoje biti. Se zibaš. Miže.
Zmedeno dojemanje razbarvanih
fragmentov stvarnosti.
Zdrsneš iz ravnotežja.
Izgubljaš občutek za smer.
Nagibanje na vse strani.
Bledi vzorci ponovitev.
Brez pravil za pot nazaj.
Kar se mora zgoditi, se bo.

Zaupaj rokam, ki varujejo,
vračajo v središče sebe.
Tuje so. In besede so tuje,
a njihov dotik dolgo odzvanja.
Ne padeš skozi razpoke
odklonov zrcalne podobe,
skozi tihi dogovor pomagajočih.
Včasih vidiš stisnjene pesti in
vsiljene misli upogibajo členke.
Pa niso. Ne pahnejo čez rob.
Za vsakim parom dlani je le
intenzivnost odmika drugačna.

Razlikovanje ni v kroju obleke.
To veš. In veš, da je v vsakem odsevu
atom vere v varnejša jutra.

tanja petelinek: nespečnost

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , , ) - No Comments

Izbereš nespečnost in
slamnato strašilo
za pregon usmiljenja.
Reminisenca očetov.
Trta je roža zla.
Darilo za preizkušnjo.
Malo je nič in
malo več preveč.
Psihotest zasvojenosti.
Meja med vrstilnimi števniki
padcev in neskončno.
Poskusi poglabljajo prepad.
Cenen EPP program.
Spolzke, zavajajoče stopinje
vzhodno od nebes.
Ni bližnjic. Ni garancije.
Zdrs in bližina dna.
Determinacija bolečine,
morda smrti. Dvostopenjski
upravljalec razsodnosti.
Rušenje stebrišč poguma.

Rad gledaš,
kako se podirajo domine.

tanja petelinek: potovanje

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , , ) - No Comments

Reče brezno in resničnost
se prelomi na dvoje.
Zrcalo neba v kalni luži.
Pričakovanje in spomin.
Tuja in moja zaznava.

Ponižna v nevednosti
pomočim stopala
v ustje temne reke.
Drsljivo oprijemališče
naučenega razumevanja.
Neuokvirjen strah
na obrežju verjetnega.
Omejen sebični um.

Z nejevero cedim
drobtinjeno  zaupljivost.
V njej diši brezovo lubje,
plavajoči lističi bazilike,
beloglave kite česna;
poklja suho dračje,
gnezdijo kalini in
se parijo divje mačke;
prihajajo in odhajajo
tuji, zastrti možje,
granatnih src in zlih namenov.

Reče brezno in lovi mojo osuplost.
Ve, da ne vem, kam potujeva.