You are currently browsing posts tagged ‘olivera docevska’

olivera docevska: upor

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ne občuti samo z dušo, da ti srce ne poči.
Pa naj poči,
včasih srce mora oditi,
da bi lahko zaživelo.
Hladokrvno sprejmi slabe stvari.
Ni važno.
Ampak meni je pomembno.
Nimam rada hladokrvnosti,
hočem, da vre.
Drži se zase,
ne bom ostala.
Vedno imam svojo stran,
nikogar ne poslušam,
taka je moja notranjost.
Srce nemirno.
Na zrak grem, tudi ko cvre,
tudi ko me stresa mraz.
Da bi se počutila živo.
Na svoj način živim.

(prevod: Franjo Frančič)

olivera docevska: življenje

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Toplina objema v sneženem dnevu.
Skupno opazovanje skozi okno brez cilja,
ko veter snežni metež nosi.
Življenje kot ta dan.
Jaz in ti,
drug proti drugem sklonjena.
Poljub mimobežni,
ko ne misliva na nič.
Dihanje brez diha.

(prevod: Franjo Frančič)

olivera docevska: sporočilo niču

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Načakala se boš revica.
Še nihče me ni premagal.
Ni me, verjemi mi.
Rada imam življenje, tudi ko srce razbija,
rada imam, ko udarja v ritmu Afrike,
tudi ko lomi strašne orgije življenja.
Rada imam življenje.
Ti revica niča
kaj razmišljaš,
v prsih strupenih skrivaš.
Njega toplega, ko se staram in ko rastem.
V radosti življenja me še nihče ni premagal.
Načakala sem boš ti, uboga.
Mira ne boš imel, dokler ljubezen v prsih plapola.
Načakala se boš, resno.

(prevod: Franjo Frančič)