You are currently browsing posts tagged ‘olga lalić-krowicka’

olga lalić-krowicka: samostan

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Stal je v ruševinah srca.
Samostan stari
Med gorami in gozdovi
Ostal je ranjen in osamljen

Molil je za malček razuma in ljubezni
Hotel se je vrniti v svoje srednjeveško gnezdo
Samostan objokan

Izpod kosov fresk
So ikone v zboru prepevale
Angeli so maševali liturgije
Vernih ni bilo
Razen spominov pregnanih.

(prevedel Franjo Frančič)

olga lalić-krowicka: črke

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Pridi angel pridi zlati
Ta knjiga te besede
Lebdijo proti nebu sladko.

Znaki se prelivajo iz knjige
Črka A pada na moje stezice.
Črka B še spi
Črka C še sanja

Od sledi te abecede
Zaman berem svojo misel
Da Ž živim in P pomenim
Da V verujem  U da umiram
Da T tonem da Š šumim
Da S slišim da R razlikujem.

Ti znaki kot razbrzdane kokice
Pomenijo kolikor pomenijo
Pomen osamljeno prazen.
Ponavlja svoje strohnjene foneme.

(prevedel Franjo Frančič)

olga lalić-krowicka: odpovej se daru

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Traja noč. Gluho običajna.
Obstaja črka A. Navaden začetek.
Gre, ne gre, morda ostane
in spiti kozarec vode,
ki ga je natočila krvava roka.

Nekdo potrka na nebeška vrata.
Išče nalivno pero.
- Izvoli!-reče Gospod Bog
-Dajte mi…
-Pa saj sem dal!
-Dali ste Gospod, hvala.
-Samo, bom uspel to popraviti?
-Uspel boš, če vzameš.
-Dobro. Slavil te bom Gospod!
-Dobro.

( Čez trenutek )

- Gospod Bog, stvarnik pisala,
kamorkoli me vodi moj dan
Tebe bom videl, ne samo danes.
Vsak dan iz pisala
izplula bo ljubezen,
ki jo jaz človek iskreno-ne želim.

(prevedel Franjo Frančič)

olga lalić-krowicka: vrh v temi

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Vdihujem valovite misli.
Nebeške in čudovite.
Ja sem kot kleptomanka vašega časa.
Na žalost vsega je enkrat konec, nič ne traja.
Obstaja odmev porušenega glasu ob stenah,
Oblak ničelne oblike
In list dišečega čaja.
Jaz vidim nekaj o tistem kar slišijo le oni.
V belini kril angelov.
In resnično je naravno
V redu genijalno
Ustvarim iz krožnika žogo,
Iz slik dramo.
In umiram v globini porušenih hiš.
Kot krizantema sredi zime.

olga lalić-krowicka: ona

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

to je krst skrit
pod jezikom
stok kuhan
za hrbtom

vračala se je obkrožena s porazom
odprto gledala v svet

prišel je
noseč podobe
v rokavu

lahkoten nasmeh
odšla je

topovi so streljali
v erosov kip
davna bolečina v medenici
je vrnila dneve

to je krst skrit
pod jezikom
sledovi razvejanih poti
svet poln bitk

***

Človek. V človeku Bog.
Šepetaj vse besede.
Univerzalizem je lep.
Dokler absolutno hrani v bližini.
Zvesta listom slišim šum.
V svetlobi obstajanja.
To sem jaz. To si ti. To je on.
On, znani široki zid.
Dotikam se ga s konicami prstov.
Zakrivam belino.
Proti zgoraj
Um ustvarja sebe.
O, kako je to lepo.
Ko palma kliče srebrno školjko.
Za hip bo poniknila skozi moje dlani.
Človek. V Človeku Bog.
Ah, kako je to zaščitniško!

olga lalić-krowicka: ugasnil si

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

…. petrolejko
s solzami angela

na razgledišču kip
še vedno išče svojo senco
zbor mrtvih pesnikov
je stal na oblaku
nad trdnjavo obraščeno s trnjem

oblike iztegnjenih rok
tonejo v morju prividov
Afrodita je odnesla srce laboda
na ladjo svetnikov
vse je odplavalo na tvojo stran

***

bodi-v svoji
resničnosti besed
razmisli-iskrenost se nagiba
proti vlaku
ekspres karto že imam

(Prevod: Franjo Frančič)

olga lalić-krowicka: izza oblakov

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Podarim ti cvet
Vzemi ta znak življenja
Iz njega lahko
Dobiš-sok

Imenuj ga: svoja kri

Potem zaspi
Na ramenu pajčevine
V mojem mrtvem svetu
Nikoli ne boš našel
Jabolka

Moji razmršeni lasje
Ti bodo pokazali avreolo

Dotikam se neba
Med gorami čakanja
Danes minevajo
Leta
Padcev in vzponov
Mar ne, mlada si preminila
Med okovi smrti

Jabolko ti bo dalo moč
Poročil se boš

***

Hranim Odisejo srca.
V moji duši si svetniki umivajo obraze.
Odhajam izza obzorja iskre.
Suho uho je vrnilo sluho neko življenje
Paranoja načenja ravnotežje telesa.
Za oknom bo padal dež.
Moja mama me je spet sanjala.
Zasmehovane besede, tišina, upanje.
plešejo v blatu resnice.
Nihče ne bo vedel kaj angele včasih muči.

(Prevod: Franjo Frančič)

olga lalić-krowicka: mir

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Mir je zid iz sukanca,
razbita lončnica paprike,
idiotizem besed in pomena…
Mir ne obstaja, samo prazne misli
Idealni spogledi.
Ni res, da se je včeraj gospa
normalno sprehodila skozi park,
ko pa se je ustrašila kače
Mir je zid iz sukanca,
eksperiment lažne tišine,
kamen v umu
In svetinja drhteče se krvavih teles.
Pro nihilo ne bo v Parizu ljubezen moja.
Zakaj bi klepetali v miru,
če ju bodo preganjala različna razmišljanja.
Mir je zid iz sukanca.
berlinski zid brezdiha
v zoženem prostranstvu
in kolebati: kako naprej?

***

Stikamo po času.
Sanjamo raj.
Morje, gore, sonce…
Ne bo nam uspelo.
Morda nekoč prispemo
Spočiti od bobnenja.
Pticam so odrobljene glave.
Naše duše izvirajo iz zemlje.

(Prevod: Franjo Frančič)