You are currently browsing posts tagged ‘nuša ilovar’

nuša ilovar: vprašanja

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Sprehaja se po mestu.
Vse se blešči v objemu vrveža,
nasmehi raztreseni vsepovsod.
Vonj kuhanega vina se prepleta
z glasbo, ki prihaja  iz zvočnikov.

Znotraj, globoko v središču njenega bitja
pa znova in znova staro vprašanje:
Kdo bo vanjo spet vtisnil praznino?
V katerem kotičku samote bo obtičala?

Potisne vprašanje nekam v ozadje spomina,
nariše nasmeh pod nemirne oči
in … gre naprej.

nuša ilovar: potreba

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nekje tam,
nekje med razvejanimi
vlakni poti,
ki vodi naprej,
te pogrešam.
Pogrešam tvoje sikanje,
ki je ovijalo mojo dušo,
jo tiho nasitilo in prevzelo.
Samouničevalna potreba,
ki jo iz dneva v dan
pogrešam v smrtni tišini
svoje duševne praznine.

nuša ilovar: plamenica

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Jezik povzroči razprtje,
čutim tvojo vročico,
ki prebuja brezno
lakote v meni.
Narahlo prodiraš
skozi anusov prehod
v mokro valovanje.
Z vrhuncem ritma
poživiš vsak delček
moje plamenice.

nuša ilovar: trenutek neke zime

posted in: refleksivna lirika (Tags: , ) - Komentiranje izklljučeno

Bele zaledenele solze padajo
na utrujen hrapav vrvež.
Skušajo prekriti vihar
srčnih prekatov.
V okviru bele bajke
veter nemočno polni
otopele punčice.
Sončeve sence,
diamantni lesket
na otrplem vejevju
v odsevu okrasja.
Bistvo otresava ločnice
med nihanjem v kuhano vino
potopljenega cimetovega vonja,
a delček zavržene bolečine
nenehno ostane.

nuša ilovar: izgubljanje

posted in: refleksivna lirika (Tags: , ) - Komentiranje izklljučeno

Z izpraznjenimi možgani
gledam po pobočju
miselnega prepada.
Štrleče oči na hrbtni strani
dvigajo kvišku punčice,
med sončne žarke,
ki se kotaleč gnezdijo.
Veličina jih ljubkuje
v modrikasti nežnosti.
Spotoma nekje izgubljam
stik z njihovimi frekvencami.
Odtujujem toplini
njihovega diha.
Skozi celice gomazi
odsev samopozabe.
Razblinja se kot
mehurčki šampanjca
v razbitem kozarcu.
Njegovo izginjanje
biča prekate duše
kakor metež
obrazne pore.

nuša ilovar: dir

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Galop v objemu morja.
Grive in valovi
v divjem plesu vetra.
Neukročena ljubimca.
Škropljenje izpod stopinj,
svatbeni riž
nad mladoporočencema.
Trenutek zatem
le odsev
belih konj.