You are currently browsing posts tagged ‘matej krajnc’

matej krajnc: smoke gets in your eyes

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Danes mi morate oprostiti odsotne poglede.
Krmežljav sem,
tipkam slabše kot Richard Clayderman
in v zbirki plošč ne najdem cedeja
Elvis For Everyone,
spotikam se ob PEZ-figurico Shreka
in tudi kitare ne najdem.

Danes mi morate oprostiti,
jutri in naslednjih dvajset let
pa bom rad spet
sekal grmovje za hišo.

matej krajnc: enajsta stran

posted in: humoristična lirika, prozna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Stran s temle Krajncem,
on nosi klobuke,
sloka pojava je,
a to ni dovolj,
da bi ga jemali resno.
Lejte, grizlja čips,
fotografira se z Daleom Watsonom,
kar nikakor ni zapisano v ustavi,
niti kako drugače požegnano.
Obesimo ga!

matej krajnc: dolga pastorala

posted in: humoristična lirika, prozna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Izidor ovčice pasel
in potem se je naenkrat spomnil
in vzrojil:
dovolj imam ovac
in ovc,
enoličnega blejanja
in igranja na piščal.
Samokontrola črede,
kje je?
Pastirski blues
brez bottlenecka?
Texas Alexander
se me je odrekel.
In vse pastirice, ki sem jih ljubil
odete v gozdna oblačila,
so se oblekle v umetna vlakna
in šle živet med urbane ljudi.
Izidor ovčice sežgal.

matej krajnc: nekakšna skrivnost

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Klobuk sem obesil na ograjo iz pliša,
na urah so nove uteži,
norveški vzorci iz starih omar
imajo bolj švedske oči.
Zunaj narahlo udarja vetrovje
svoj vagabundski napev
in žena prišepne nekakšno skrivnost,
ki jo bom še že razumel.

Pozajtrkujem kotičke besed,
privihal jih bom pozneje.
Pred spanjem pogleda me nežno oko,
in to je edino, kar šteje.
Kdo vedel bi, kje se lovijo napevi,
zapisani v sadju in čaju.
Oblaki pa grejo na drug, stranski tir,
ne potrebujejo naju.

Plime in oseke
razsekal sem na pol,
oblekel sem pulover,
pripravljen sem na šov.

matej krajnc: tretja četrtinka

posted in: humoristična lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

I.    PAUMANOK

Paumanok je bil kot riba,
Cjele je kot kit,
šopajo me s težkim grozdjem,
ko sem vsega sit.
Nad oblaki avioni,
pod oblaki suša,
dvakrat kolcni in ugani,
kdo nas preizkuša.

Gledam poročila, gledam
dolge intervjuje.
Ko končajo se, preverim,
če morda dežuje.
Pod dežniki se koraki
na četrt dele,
s tretjo četrtinko pride
lectovo srce.

Na polici sto romanov,
na balkonu miza,
Kralj Matjaž z Alenko otroka
za otrokom niza,
videti je, da se zgodba
še ne bo končala,
če te bom s francozom, mi
nikar ne reci hvala.

II.    RAD BI VEDEL

Rad bi vedel, kdo mi pod oknom
gradi botanični vrt.
Pomislil bi, da je sosed,
a s sosedom sem sprt.
Pomislil bi, da je žena,
a ona že enega ima.
Bognedaj, da je kakšna
mimoidoča gospa.

Robespierre, stari prijatelj,
oh, on je znal z ljudmi.
ni se preveč sekiral,
ni preveč sukal z očmi.
Rad bi vedel, kako neki
je zmogel ves ta pritisk,
a glave iz formalina
ne reši noben obisk.

Tema se v prazno seseda,
trma seseda se v breg,
rad bi vedel, kdaj letošnje kepe
postanejo lanski sneg.
Lahko se je priduševati,
če vedno obiraš kosti,
zaspi, pa ne boš nikdar lačen,
naj noč se zate posti.

Rad bi vedel, rad bi izvedel,
a s pošto odgovorov ni,
krojači se me bojijo,
kot se to rado zgodi,
ukrojili so mojo usodo,
zdaj pa želijo denar,
mlad sem, zdaj mi je vseeno,
pokazal jim bom, ko bom star.

III.    VSE POTI VODIJO V RIM

Vse poti vodijo v Rim,
v vrtno uto pa niti ena.
Soseda ima tam orožje,
ta zgodba je zapletena.
Gospodje se debelijo,
luna si izgovori mlaj,
zodiaki na robu gozda
plešejo, da je kaj.

Postregel sem si z resnico
in za desert dobil laž,
dokazal bom svoje trditve
na Pokaži, kaj znaš.
Misli si karte delijo,
jaz razdelim zlato,
Blind Pew se prvič obesi,
vesel, da se je vse izšlo.

Vse poti vodijo v Rim,
niti ena pa v mestno grapo,
tam spijo veliki možje
z veliko, a težko sapo.
Črviči jih, a nič zato,
o vsem so se sporazumeli,
zdaj obirajo lastne kosti,
da bojo dolgo živeli …

IV.    DOLGA ROKA PRAVICE

Dolga roka pravice
je daljša z vsako pedjo.
S prsti drobi diamante,
z zapestjem si iztika oko.

Mnogi so šli po poti,
romali, kdo ve, kam,
njihovi obrazi so mi precej tuji,
a njihove zgodbe poznam.

Klatili so čudne škorce.
pretepali ptičja strašila,
dolga roka pravice
jim je od daleč grozila.

Zdaj so prodali duše
Robertu Johnsonu.
A on dobro igra kitaro,
njim pa gre bolj slabo …

matej krajnc: pred smrtjo v nebesa

posted in: doživljajska lirika, humoristična lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Adam in Eva
sta se sparila,
nikoli več minusa
nista pokrila,
šla sta na čudno
obrobje živet,
Kajn je ubil Abla -
pa ne, no! Že spet?

In temni oblaki
že spet so temnejši,
Adam pa za kakšno
leto starejši,
preklet in izžet
od samega stresa,
želi si samo
še pred smrtjo v nebesa.

Jahve in Krišna,
Buda in Šiva,
sedejo k mizi
brez aperitiva.
Gledajo svet,
motrijo ljudi,
ni jim vseeno,
kje kdo sedi.

In temni oblaki
že spet so temnejši,
ljudje pa za kakšno
leto starejši,
ni jim več mar
za božja očesa,
želijo si le
še pred smrtjo v nebesa.

Krajšam si dneve,
daljšam si brado,
občutim, da me
predmestje ima rado.
Dan gre, kot vedno,
na dializo,
jaz vržem si nove
karte na mizo.

In temni oblaki
že spet so temnejši,
jaz pa za kakšno
leto starejši
in rastejo mi
oslovska ušesa,
saj vem, rada bi
še pred smrtjo v nebesa.

matej krajnc: iliada

posted in: humoristična lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Pesem, boginja, zapoj,
o jezi Pelida Ahila!
Dodaj kak peteroboj
in stara slovenska mašila!

Dnevi imajo svoj križ
in križem strmijo vame.
Svatje odvržejo riž.
Nihče ga domov ne vzame.

Seveda sem vedel, da tvoj
nasmešek privablja bogate.
Pesem, boginja, zapoj,
vsi se zanesemo nate!

matej krajnc: kateder, ki pleše

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Pot do gradu je zmagovita.
Ne vzpenja se preveč. Ali pač?
Treba je stopiti ven in ravnati,
kot veli Screaming Lord Sutch.

Kratko sobotno popoldne
precej novih isker nakreše.
Tako se mi zavrti,
da vidim kateder, ki pleše.

Večer se razvija po svoje.
Nalepi bolj malo znamk.
A pot do tvojega pisma
znam najti že tudi sam.

matej krajnc: konotacija

posted in: doživljajska lirika, humoristična lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Večerjam ostanke
iz starega kina,
sanjarim, da sem
velika živina.
V omaro sem shranil
kresilno gobo in brus
in bezgova voda
ima češnjev okus.

Na kljuki je nočne
roke obris.
Pozna ura se bere
kot slab rokopis.
Preberem, kar hočem,
česar nočem, pustim.
Od nekdaj se dolgih
povedi bojim.

V navednicah pesmi.
V pesmih imena.
Nocoj še ne bom
prešteval izplena.
Polica ropoče,
dovolj ji je teže.
In vest, ki bedi,
še do brade ne seže …

matej krajnc: deveti brat

posted in: humoristična lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nekaj zavrženih čevljev.
Nekaj zavrženih dni.
Odtis neznane stopinje,
kjer sevdalin v blatu leži.

Zmaga je prikrojena.
Kar sveti se, ni zlato.
Pokali niso zloščeni.
Nihče jih dobil ne bo.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.

Hank Williams se obrača v grobu.
Zasipajo ga s častmi.
A on prezirljivo gleda,
saj nihče ne ve, kje leži.

Malhe se polnijo sproti,
a sproti ne ve več, kam.
Rosinant trikrat zahrza,
trikrat neskončno sam.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.

Hej, plemeniti svatje!
Hej, plemeniti vek!
Hej, plemiški gizdalini!
Pobij jih, Gregory Peck!

Slava je izmuzljiva.
Izmuzne se, preden pride.
In berači dobijo odpustke.
In kralji dobijo gnide.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.