You are currently browsing posts tagged ‘marko matičetov’

marko matičetov

posted in: doživljajska lirika, ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ko me ni v Braziliji, se tolažim s sprehajanjem
po brazilskih mestih na Google zemljevidih.
Danes sem šel v Recife na trg Derby,
da vidim klop, kjer sem te velikokrat čakal.
Pred odhodom iz Recifeja, ko sem te zadnjikrat čakal,
sem si rekel, da morda tega trga ne bom nikoli več videl
in si ga zato skušal dobro vtisniti v spomin.
Zdaj, ko so brazilska mesta dali na Google zemljevide,
sem spet tu.

A ne vem, kje si ti.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Brazilcem na nekem manjšem literarnem
večeru sredi Ria – sedimo v krogu -,
recitiram svoje pesmi v slovenščini.
Moje besede, ki jih nihče ne razume,
napolnijo prostor.
Takrat, v čisti nerazumljenosti,
se mi moje besede zazdijo najbolj moje.

Ravno takrat, ko se drugim v krogu
zazdim prvič tuj.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: sam s sabo

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Sam s sabo nisi sam.
Sam s sabo si s sabo.
Sam s sabo sta dva.
V vsakem sta dva,
da eden ni sam,
ko je sam s sabo.
Da ni sam s sabo.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: obleke

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Obleke, ki jih nosiš, so polne tebe.
Ob tem in onem se sebe kdaj ne spomniš,
ampak tega, kar si nosil na sebi.
Od takrat do takrat si se spremenil
in pozabil, kdo si bil.
Obleke, ki ne morejo pozabljati, se niso.
Nosiš jih, da daš nase del sebe.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: brez konca

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Kje se eno konča,
da se drugo začne?
Se sploh kje kaj konča?
Se sploh kje kaj začne?
Nemogoče je določiti točno točko
konca in začetka.
Mene in tebe.
Nemogoče naju je ločiti.
Ker je vsak brez konca.
Od vsega začetka.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: kaj

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Kaj imaš od ljubezni,
ki nima več nič od ljubezni.
Kaj od ljubljenj,
ki nimajo več nič od nič od njih.
Kaj od ene do druge osebe.
Kaj (ko nimaš več kaj).

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: ni ga

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ni ga, ki bi te spoznal v pravi luči.
Da bi te videl s tvojimi očmi.
Zaslišal tvoj glas v tvojem glasu.
Ni ga, ki bi te spoznal,
kakor poznaš sam samega sebe.
Niti tvoja lastna ljubezen.
Najbližja.
(Oddaljena najbližje.)

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: rjuha

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Tvoja ženska se priplazi
pod tvojo rjuho.
Ti si vedno pod svojo rjuho.
Ona je včasih pod tvojo.
Kakor se včasih kar lepo naenkrat priplazi,
teko se enkrat kar lepo za vedno odplazi.
Tvoja ženska, ki ni bila tvoja.
Ampak svoja.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: stvari

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Okrog tebe so klešče stvari.
Klešče ure, ki ti sešteva in odšteva čas.
Klešče vrat, ki ti zapirajo odprtost.
Klešče stropa, ki je ukleščeno nebo nad tabo.
Še sam dobro ne veš,
kako si v kleščah stvari,
ki si jih sam ustvaril.

(iz zbirke Lahko noč iz moje sobe, Brazilija)

marko matičetov: peščena ura

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

V peščeni uri ni časa.
Je samo pesek, ki pada in pada
in bi padal neomejen čas,
če bi kdo vedno znova obračal uro.
Pa ni nikogar.
Nekdo jo je samo enkrat obrnil.
Da bi jo večkrat, sam ni imel časa.

(iz zbirke Lahko nič iz moje sobe, Brazilija)