Eh, pa ta odločitev.
Kot da bi se zibal nesamostojno v vetru,
s smerokazi obdan v poti nenasitnega čevlja.
V smrekah ne vidiš nič, kar ne bi dajalo
nenavadnosti … Je pa to osnova vsake
dobre bikoborbe: ne delaj ničesar, kar
bik ne bi naredil tebi. Ogabno, ti rečem.
Slika polnosti v enem samem prsnem otipu,
slika popolnosti v nočnem vzgibu, ki ga morda
nikoli ne bo. Res ne? Kaj pa vem, želja po žebljih
stopa, kot vrvohodec in fakir, ki uspevata
navdušiti široke ljudske množice. Kot Abel
in Kajn, Abel in njegova grupa.
Kakšna neverjetna idila!