You are currently browsing posts tagged ‘jadran srebernik’

jadran srebernik: na koncu besed

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ko so izpovedane že vse besede,
takrat nastopi molk teme.
Tam v daljavi daljni medlo svetijo luči,
prinašajo odmeve doživetij.
Tukaj v mraku pa ni več besed
in misli – nepovezane sence.
Vse ljubezni in vsa sovraštva so
bila že izrečena.
Tu na koncu vseh besed ni nič.
Tudi samote ni in ni strahu, veselja ni
in ni upanja in tudi ni trpljenja.
Tu na koncu vseh besed ni niti bivanja.
Tukaj si samo še … ti.

jadran srebernik: 17.12-17.14

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Eh, pa ta odločitev.

Kot da bi se zibal nesamostojno v vetru,
s smerokazi obdan v poti nenasitnega čevlja.
V smrekah ne vidiš nič, kar ne bi dajalo
nenavadnosti … Je pa to osnova vsake
dobre bikoborbe: ne delaj ničesar, kar
bik ne bi naredil tebi.  Ogabno, ti rečem.

Slika polnosti v enem samem prsnem otipu,
slika popolnosti v nočnem vzgibu, ki ga morda
nikoli ne bo. Res ne? Kaj pa vem, želja po žebljih
stopa, kot vrvohodec in fakir, ki uspevata
navdušiti široke ljudske množice. Kot Abel
in Kajn, Abel in njegova grupa.

Kakšna  neverjetna idila!

jadran srebernik: 10.21-10.23

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Izgubile so se misli,
besede izgubile so pomen.
Otroštvo časa je izgubilo smer
in angel bede izgublja svoje čare.

Nisem nikdar hotel vedeti,
kod hodijo neukročeni psi.
Ni me zanimalo nikoli,
če so ceste v paradiž splužene.

Pa vendar si me spraševala, draga,
koliko navdiha je potrebno,
da izvedeš salto mortale v navadnem dnevu,
spluženem v rosi daljnega vzhoda,
ki ga ne more doseči moja misel niti z letala.

In vendar si me vprašala, draga,
koliko pomena ima verjeti nečemu,
kar je že zdavnaj odšlo stran kot
rahel pihljaj jutranje sapice,
ki odnaša pepel in saje iz mojega davno zgrajenega gradu  –
silnice razpredene na angelski podplutbi mojega dneva.

Sijajno, je rekel, Aleš, pridite še kaj, imamo dosti za pod zob.

jadran srebernik: pospraviva se

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ti domobranka, jaz partizan.
Braniš dom pred škodljivimi vplivi,
medtem ko jaz nabiram koreninice v hosti.
Tvoje bele dlani so ovile moje peterokrako srce
in ga posule z drobnimi prekrižanimi zvezdami.
Izsilil sem tvojo prisego samo najinemu Bogu
in zdaj v miru kopičim svoj Kapital.
Zaupaj mi vse svoje skrivnosti, draga,
napisal jih bom na listek in ga požrl, še preden
jih bo lahko kdo prebral.
Objemi me, tako kot nisi objela še nikogar.
Skupaj jebiva mater starim zameram.
S svojim pogumom prodiram v tvojo prestrašeno
votlino, v kateri zori nov svet, za boljši jutri,
za svetlo bodočnost, za delovne zmage, taborišča
in vojne, za narodov blagor, stalagmitom v ponos.