You are currently browsing posts tagged ‘franjo frančič’

franjo frančič: nikoli

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Odhajala je z zadnjim vlakom,

sonce v njenih očeh me je oslepilo,

njene ustnice so dišale po medu,

njeni hitri gibi so me vznemirjali do blaznosti,

prinašala je glasbo miru in strasti,

morda sem si samo predstavljal,

morda sem se pretvarjal, bežal, lagal,

a bila je strašna v svoji preprosti lepoti,

kradla je moje misli in besede,

z njo bi lahko delil čas, prostor, zrak, noči, jutra,

z njo bi lahko premagal razdalje telesa, sem pomislil,

vedel sem, da nimam pravice, ne moči, da bi se boril,

prvič sem se zavedel pomena hrepenenja,

blazna bolečina, tisti nori nemir,

ko ne moreš ničesar storiti,

ko je odločeno že prej,

dvojnik, ta svinčeni vojak, ki je bil vedno ledeno hladen,

je panično zbežal,

tisti varljivi občutek, da sem jo čakal vse življenje,

nisem vedel, kaj se dogaja,

ne vem, ne vem, sem ponavljal,

a v sebi sem se zavedel, da jo bom ubijal noč za nočjo,

zgrešeno je,

nikoli je nisem srečal,

nikoli poljubil, nikoli čutil ob sebi,

nikoli,

vlak se je izgubljal v meglo pozabe,

moje roke so krvave, nimam oči, nimam obraza,

nimam srca,

nikoli.

franjo frančič: ne jutri

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

zakaj moj oče, nadškof, vsako jutro z nožem v roki, zakaj moja mama, nuna brez samostana, zakaj vsi te mrtvi v koloradu, kot prasca te krmijo s podobami nasilja, a vendar tisti zvezdni utrinki, je smrt ali želja, kaj pa je z besedami, ki niso bile nikoli sablje upanja, kako lahko potem moliš na razstreljeni ulici sirije, iraka ali afganistana, kako lahko imaš pravico do življenja, če pa je rekel narednik bradlove v morilski izmeni, da nas vedno ujamejo, ljudje pač izginejo brez sledu in tu ni potrebne nobene poezije, reality zone za vse nas, ki klečimo, in tiste, ki so na oltarju lakote žrtvovani, prav imaš janis joplin, videl sem tvojo peto, ki besno tolče ob les večera, ni odgovorov, jeba, mrtva srna, njene oči so se srebrno lesketale, a lepota se je izgubila v bolečini in odmev se je vračal, ne jutri, ne jutri …

franjo frančič: pesnik

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

pesnik ne hodi v službo,
ob večerih ne gleda televizije,
pesnik ne jebe pravil,
pravila jebejo njega,
pesnikov dom so besede,
besede so starejše od kamnov,
besede imajo nevidno moč,
ki se v resničnosti spreminja v nemoč,
pesnik stavi na vse ali nič,
ljubezen izda, preden jo spozna,
noč,
tri nič nič, urini kazalci
in samota.

franjo frančič: samota

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

so slutnje temne
pridejo gole in same
so črni dnevi belih noči
samoto zibam kakor dete
klovni ki ne poznamo pravil
za nas pač ni ta resnični svet
za male čudeže pozabe živimo
cvetove zavijemo v led
v ljubezni izgorevamo zgrešimo
ližemo si rane kot grenki med
je jutro nežno prihaja tih večer
takrat ležemo za vedno
in objame nas srečni mir

franjo frančič: ujetniki svobode

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Miš ni našla vrat do svobode.
Nastavil sem ji lepilo na rožnati trikotnik,
ujeta je ležala na boku,
nesel sem jo na dvorišče pod murvo,
raztrgal sem papirnato zaveso rož,
ubijalec,
vsi smo ujetniki svobode,
na srečo je pričelo deževati,
a zgodba se ni srečno končala,
z našim rojstvom se rodi naša smrt,
iz kota so se bleščale zelene oči,
sestra je jokala in jokala,
govoril je v kamero,
da ne bo več diler, da se bo spremenil,
da ne bo več misli o ubijanju,
vse bi storil, da bi se odprla vrata svobode,
a v vsaki miši sta vsaj dve,
in zelene oči, ki oprezajo iz teme, so zakon,
svoboda je kot lepilo,
daleč za oblaki je zagrmelo.

franjo frančič: odgovornost za praznike

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nisem vedel, kaj je odgovornost za praznike, dokler se mi ni rodila hči, imela je lunin

obraz in dišala je po jutru, ob njenih prvih korakih sem stopil na čelo vrste, lahko bi ji

rekel, da je ona moj praznik, pa nisem zmogel, sovraštvo in ljubezen sta včasih tako

skupaj, da ju komaj ločiš, pesnik je v meglenem jutru čakal na vlak, samice ližejo svoje

mladiče, samci so se odpravili na lov, na pročeljih sivih hiš plapolajo zastave, človek, ki

ni imel sreče, a je po njej dobil ime, je v kriku skočil pod lokomotivo, hči je stopila do

mene in me pogledala naravnost v oči, izdajalec, igraš se z besedami, a v resničnosti,

kdaj si me zadnjič objel?!

Vlak pozabe je to jutro zamujal.

franjo frančič: ljuba, draga

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Kako strašljiva lepota,
v vsem mi pašeš,
prvi korak v objemu dežja,
srečala sva se v nekem drugem življenju,
ljuba, draga,
nikoli vedel,
nikdar čutil,
da bo tako težko,
da privid do blaznosti pogrešaš,
obraz, oči, lok bokov,
dišiš mi,
zame si popolna,
in meč,
v beli noči kot otrok se zibam,
naprej nazaj, nazaj naprej,
okovi jutra,
noro, noro,
kje si, kje si,
ljuba draga,
v objemu drugega noč za nočjo spiš.

franjo frančič: včasih, ves čas, ko mislim nate

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Včasih, ves čas, ko te čakam, tako noro je,
tako boleče, ko prvič spoznaš pomen hrepenenja,
vem, vem, videla se bova malo,
ni druge,
včasih, ves čas, ko mislim nate, razsutje,
srce, srce, stari karminasti korci brez oken,
veš dragi, vsak svoj svet imava,
odmeva, odmeva,
včasih, prej, zmaju sem odsekal glavo v enem zamahu,
vse vem
in nič,
včasih, ko mislim nate, ves čas, zdaj,
ko sem prebredel reke, premagal prepade,
nič lažje ni, misel ne zmore dotika,
včasih, ves čas, ko mislim nate ne zmorem več rabljenih besed,
samo to,
lepo je, strašno,
boli, boli.

franjo frančič: dve mavrici

posted in: ljubezenska lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Sedela sta na balkonu brez razgleda,
zaljubljenca, ki iskala sta se stoletja,
ona oblečena v njegovo kožo,
on ubežnik očaran nad njeno lepoto,
ukradeni trenutki, na razbeljenem soncu kačja koža,
morje sončnic in slepi metulji,
topel dež in ogenj kože,
ljubljenja brez razdalj telesa,
v njenih očeh zvezde,
hrepenenje v naročju samotne reke,
toplina tesnobe, prekletstvo časa,
krvava radost bolečine,
na bleščečem modrem nebu čarovnija,
dve mavrici v eni.

franjo frančič: osem sekund in pol

posted in: ljubezenska lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Nikoli vedel,
nikdar spoznal,
osem sekund in pol v zamahu pogleda,
njena čarobna lepota, bolečina v njenih očeh,
za mizo, s knjigo v roki,  potopljena v mavrico,
neopisljiv občutek, da jo poznaš,
da si jo sanjal, da si vedel, da bo prišla,
popolna v vsem in vsa,
obraz boginje, metuljeva krila in drhtenje tal,
svet spremeni barve,
osem sekund in pol v zamahu spoznanja,
sladko nora bolečina,
novo je, ta ostri rez, strašni val,
ljubezeni blaznost.