You are currently browsing posts tagged ‘doživljajska lirika’

marijan grakalić: jutranji dež v Klanjcu

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Rad bi živel kot dež nad
zelenimi bregovi Zagorja,
prihajal bi z neba in poniknil v zemlji,
s čarovnijo vode bi se znova rodil v življenje.
V skrivnosti večnega krogotoka, sredobežnega kroga,
ki nikoli ne umre.

Nebo in zemlja sta sestra in brat,
oblaki so svatje, dež pleše v svetlobi prihajajoče teme.
Nevidno hrepenenje prihaja
iz višav v krilo zemlje, v pristanišče globine.

Celo Zagorje v kaplji dežja,
ta čaroben, poseben svet v razkošju jutra,
ki nam z melanholijo sporoča spet in spet,
da pravljic ni več.

Prevod: Franjo Frančič

marijan grakalić: prvomajska

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Prvomajsko kosilo me čaka, brizganec, kruh in malo graha,
igra, davno nekje izgubljena, zveni kot slaba, obrabljena šala.
Pozabljena sreča, ko življenje želelo je sanje v resničnost spreminjati,
takrat, nekoč davno, pred novimi ljudmi, ki v denarju vidijo edini smisel, izziv.
Obmolkni, jutro, mrak postal je vladar, življenje in čas peljeta čez nas,
nad telesi plodovi žalosti in nemoči usode, kot da je bilo vse odločeno nekoč prej.

Prevod: Franjo Frančič

marijan grakalić: ikone

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Vonj vlage se širi v mraku. Mesto se komaj vidi. V temnih meandrih rastejo nočna čutila. Zasije nemir in z umetno svetlobo patine razsvetli spomenike. Pod sencami gornjegrajskih hiš ni več tujcev. Misli se trudijo, da bi ujele reko, ki je daleč v čipkah pene ikon na obalah vročih ustnic. Ne zaradi besed, zaradi poljubov. Pretekle daljave v domišljiji privlačijo telo in nemočno hrepenenje za tistim pobeglim, ki se vrača samo od sebe.

Noč je temna in nemočna. Celo klopi molčijo in se čudijo nevidnim duhovom, ki so nekoristni, pač, nikdar ne bomo razumeli krogotoka narave. Mah na kamnitem zidu še vedno raste v valovanju in svežini zraka, ki prebuja zimo v krvi. Pomirja našo vznemirjeno notranjost in melanholijo, ki se vrača in vrača.

Sence trpijo za vrtoglavico, ki nas ohromi. Izgubile so vez med notranjim in tistim nevidnim, ki nas ves čas obdaja.

Njihove varljive zablode so minile. Tako ali tako lažejo v vseh jezikih. Nenavadno občutje golote prebuja slutnjo odvisnosti od teme. Oko zadrhti in v naglici v rumeni svetlobi vidi svetlobo plinske svetilke, ki obsije v led okovano ulico. V trenutku oko ujame sliko reke, roke in ustnic. Notranje ikone se tako branijo pred svetlobo zvezd. Pred minljivostjo, pozlato pozabe.

Prevod: Franjo Frančič

romana brolih: bodi

posted in: doživljajska lirika, ljubezenska lirika, prozna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Grem,
samo da ugasnem luč in poljubim psa.
Grem,
nocoj si izmišljaš scenografijo iz sna.
Grem,
podaj mi roko, dotakni se z ustnicami mojega vratu,
da pozabim tiktakanje ure.
Tik tak, tik tak, tik ob meni, prav res.
Tik tak.

Prevod: Franjo Frančič

zorica tijanić: objeta s tišino

posted in: doživljajska lirika, ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Dotakni se me z dušo,
zapelji osamljeno srce,
objemi s tišino moje roke.
Uspavaj mi noč z mislimi in
ljubi me na daljavo.
Vdihni me z vonjem
oceana, ko pluješ po
mojih spominih,
po biserno školjko se potopi,
ki mi je v enem pogledu
povedala za skrivnost
o mladeniču, ki obeta.
Dušo mi s hrepenenjem napolni,
pridi po prstih in me poljubi,
sprehajaj se po ulicah mojih,
ko sva sanjala objeta,
se zbujala radostna v tišini,
v svetlobi nemira.
Dotakni se me z dušo in
objemi z ovijalkami, uspavaj me,
ljubi me, ljubi v mislih.
Pridi nekoč z vonjem dežja,
v poznem večeru, brez vprašanj,
tako kot takrat, ko korak zastane,
srce  bije vse tišje, v dolgih urah,
ki ne štejejo minut.

dušan varićak: paranoja

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

»Kadarkoli se ga zakadim,
imam občutek,
da me vsi opazujejo,«
rečem.

»To ni nič.
Samo paranoičen si, človek!«
mi odgovori prijatelj
čisto mirno.

Ja, ja! Samo včasih.
Samo trenutek je,
ko resnično opaziš,
kako te vsi preganjajo.

Prevod: Franjo Frančič

dušan varićak: idiot

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Lahko začutiš lepoto idiota?
Brez strahu ga pogledaš v biserne oči.
Do konca vstajenja.
Do njegovega propada?

Čeprav ti ga je žal,
čeprav se ga sramuješ.
Velik kot on
nikoli ne boš.

Prevod: Franjo Frančič

dušan varićak: prebujanje

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Znova jutro ostrih robov utrujeno se prebuja,
v samoti pijana solza tava.
Do kdaj še? Do kdaj še? Še sam ne vem več.

Prevod: Franjo Frančič

vida nenadić: zaseda

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ko
so
preživeli
tudi
to
vojno,
jih je
ujel
ubijalec
iz
zasede.
Rak.
Invazije.

Prevod: Franjo Frančič

vida nenadić: obžalovanje

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Pokošen
s pogledi
je padel
tu,
v lastno
senco,
in to
pred
vsemi.

Prevod: Franjo Frančič