You are currently browsing posts tagged ‘blaž žagar’

blaž žagar: izgubljena narava

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ulice škripajo, nosovi smrkajo,
veter vije, luč sije –
skozi okno not,
kljub mrazu moram spet na pot.

Korak koraku sledi v noč,
z obrazom zazrtim v pozabo,
šele pred pubom sebe zavedajoč.

V notranjosti še bolj mraz,
le denar jim tvoj dokaz;
a kulisa pade
in koprena zagrne oči,
ko z žganjem si napolnim prsi…

Zdaj brez sramu začnem iskati,
prostoru skritost jemati:
pred mano polje polno žita, blizu potok
in v njem voda pitna;
ob bregu dekle
in za njo mrtva slika,
ubita s strani dotika.
Zdaj glava je osvobojena lika
in čas postane potrpežljiv,
z mano prizanesljiv…

…tik tak,
zasliši se iznad,
ko njen pogled na drugega se preveša,
domišljija počasi peša.

Voda postane zastrupljena –
z desetimi razlogi,
z desetimi željami,
z desetimi ideali,
ki slika pri sliki
jih ustvarja,
ni več potoka brez denarja.

Realnost ni več zame,
zato odidem v drug pub,
novih sanj iskat.

Korak koraku sledi v noč…

blaž žagar: v presihajočem svetu

posted in: refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Med notranjskimi griči,
nedaleč od gozdnega mraka,
kjer noga ni pustila niti koraka,
sva sedeli dve premikajoči se priči –
koncu poti našega sveto trojiškega junaka.

Slovenska zemlja najin grob,
nedaleč od svobodnega sonca,
tako blizu spokojnega konca,
pripravljala sva se na pokop,
spominov najinega otroštva zakop.

Dlani vsak k sebi sva držala,
le skozi oči sva brala,
da najini srci potrebujeta novega utripa,
v tistem trenutku nekaj sva veljala,
brez pretvarjajočega se umika.

A sonce tudi sneg začne topiti,
zatorej se Cerkniško jezero prične polniti.
Tako voda spet najin spominov grob odkrije,
pa saj drugega nisva mogla pričakovati
od dežele slivniške coprnije!