Dani Bedrač, rojen 26. 06. 1954 v Celju. Diplomiral na takratni Višji šoli za socialno delo v Ljubljani. Je pesnik in glasbenik, v zadnjem času pa tudi eden od urednikov žalske književne revije Vpogled.

Doslej izdane edicije:
Nosilci zvoka:
MC Zorenje – Kladivo, konj & voda; OOZSMS Žalec, 1979
LP Vidov ples – Kladivo, konj & voda; RTB, Beograd, 1983
MC Condotte Perturbate (kompilacija); Posto delle fragole, Trst (I), 1985
MC Under the liquid light – Sfinkter; samozaložba, Žalec, 1985
MC Luna – Kladivo, konj & voda; Studio Coda, Celje, 1995
CD Na cesti (rock) – Kladivo, konj & voda; Conan, Maribor, 1996
CD Opus Magnum – Kladivo, konj & voda; Vinylmania, Ljubljana, 1998
MC Paranoja v kondomu – Shithead folk trio; samozaložba, Žalec, 1998
MC Grafika srca – Kladivo, konj & voda; Studio Trg, Celje, 1998
CD Na drugi strani – Aletheia; samozaložba, Žalec, 2007
CD Trgatev – Aletheia; GLD Aletheia, Žalec, 2008
CD Pebi, ne strelat! (kompilacija); DZU Filter, Celje, 2010
CD Slovenian Moochaphytes – Captain Zero; Slušaj najglasnije, Zagreb (HR), 2010

Pesniške zbirke:
Vidov ples, samozaložba, Žalec, 2005
Na drugi strani, GLD Aletheia, Žalec, 2008
Opus Magnum, Lulu / GLD Aletheia, 2010
Temnejše zvezde, Lulu / GLD Aletheia, 2010

Proza:
Bitka za lobnikarjev grič, Lulu / GLD Aletheia, 2010
Svoje pesmi v zadnjem času  objavlja v literarnih revijah Vpogled (Žalec), Hotenja (Šoštanj), Vsesledje (Celje), Z besedami (Šentjur), Lirikon (Velenje), Apokalipsa (Ljubljana), Gravitacija riječi (Sarajevo), Balkansko pero (Sarajevo), Republika poezije (BiH), itd.

Na spletu:  http://bedrun.blog.siol.net

_________________

Nuša Ilovar, pesnica in pisateljica, rojena v Ljubljani.

Piše že od osnovne šole naprej. Zadnjih deset let bolj intenzivno. Živi v Žalcu.

Od leta 2002 je včlanjena v Celjsko literarno društvo in je med ustanovnimi člani revije Vpogled, ki izhaja v Žalcu, ter članica Glasbeno-literarnega društva Aletheia v Žalcu.

Leta 2005 je za bogato ustvarjalnost na književnem področju prejela Savinovo priznanje, ki ga podeljuje Občina Žalec za ugledne dosežke na področju kulture.

Objavlja v književnih revijah, kot so:
Vpogled, Vsesledje, Apokalipsa, Mentor, Hotenja ter zborniku Z besedami in v spletni literarni reviji Locutio ter pesniških portalih Pesem.si in Literarni val.

Izdaje:
1999  roman STRAH PRED SAMOTO
2001  pesniška zbirka KLOVNOM ŽIVLJENJA
2004  pesniška zbirka SLIKE V MISLIH
2007  pesniška zbirka IGRA USOD
2009  pesniška zbirka POTOVANJE V GLOBINE

_________________

Franjo Frančič, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, rojen 21. februarja 1958, v Ljubljani.

Frančič je mladost preživljal v vzgojnem zavodu, kjer se je izučil za galvanizerja. Leta 1979 je v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Po končanem študiju se je med leti 1979 do 1986 preživljal s priložnostnimi deli, nato pa je postal svoboden kulturni delavec.

Franjo Frančič je prejel tudi veliko nagrad in priznanj. Za roman Domovina, bleda mati, ki velja za njegovo najbolj razvpito delo, je leta 1986 prejel nagrado Zlata ptica, ki pa jo je odklonil. Leta 1989 je prejel nagado za poezijo na natečaju tržaške revije Mladika in potem še več nagrad na tem in drugih natečajih, Aritas, večkrat na natečaju RTV slovenija, za kratko zgodbo, za radijsko igro,TV SLO mu je na anonimnem natečaju odkupil več scenarijev, prejel je Zlato paličico za besedilo Rdeča kapica danes, več nagrad na natečajih v tujini, Radio – Trst – A za radijsko igro. več nagrad na literarnem natečaju Schwanensdatu v Avstriji, Zbirka Dobro jutro, Charles Bukowski! pa je bila leta 1989 nagrajena na natečaju za erotićno zgodbo. Skupaj je prejel več kot 5o nagrad.

Od leta 2004 do 2010 je bilo 17 njegovih knjižnih del prevedeno v šest tujih jezikov.

Literarno delo

V slovenskem literarnem prostoru se je prvič pojavil leta 1983 s kratko zgodbo v almanahu Mlada proza, njegovo prvo samostojno delo – zbirka kratke proze z naslovom Egotrip – pa je izšlo leta 1984. Doslej je izdal  več kot trideset knjig, to so zbirke kratkih zgodb, romani, pesniške zbirke, otroška in mladinska dela, k temu pa je treba pridati še radijske igre in dramska besedila. Njegova dela so prežeta z mladostnimi travmatskimi spomini in poznejšimi življenjskimi izkušnjami. V svojih delih Frančič teži k upodabljanju realnega žvljenja, odkrito in neposredno govori o temah, ki po navadi ostanejo zamolčane. Junaki njegovih zgodb so praviloma ljudje, ki jih je življenje pahnilo na rob, marginalci, izročeni na milost in nemilost ostalim. V otroških in mladinskih delih pa se pogosto loteva problematike odraščanja v neurejenih socialnih razmerah. Za njegovo pisanje velja, da ima poseben, samosvoj jezik, ki je pravzaprav preplet dveh slogov – verizma in liričnosti. Z verizmom skuša čimbolj verno upodobiti realno življenje, z liričnostjo pa izraziti del sanj in hrepenenja v njem.

Franjo Frančič se uvršča med najbolj kritične avtorje svoje generacije.

Pomembnejša dela
Novele in črtice:
** Egotrip (1984)
** Ne (1986)
** Milostni strel – Orgija (1989)
** Rosa (1993)
** Istra, gea mea (1993)
** Male vojne (1994)
** Trkaj, trkaj na nebška vrata (2005)
** Meseno spoznanje (2007)
** Kam se skrijejo metulji pred dežjem, Kondor (2008)

Romani:
** Domovina, bleda mati (1986)
** Jeb (1989)
** Sovrašvo (1993)
** Škorpijonova balada (1995)
** Poševni stolp v Pisi (1995)
** Shizo (1998)
** Ljubezni in sovraštva (2002)
** Princesa in smrt (2006)
** Demoni, angeli in kurbe (2009)
** Hipo (2009)

Pesniške zbirke:
** Klovnova obzorja (1990)
** Začasno osvobojeno ozemlje (1992)
** Janočka (2000)
** Neko napalmsko jutro, ko kri zalije sanje (2008)

12 knjig za otroke in mladino (Otroštvo, Ne povej luni, da sem sama, Ulica svobode, Pravljice, Angelo, O princu, ki mu je počilo srce …)

_________________

Olga Lalić-Krowicka, rojena 1980 v Šibeniku (Hrvaška) poljsko – srbskega rodu. Absolventka slavistike na Univerzi Jagelonski v Krakovu (Poljska).

Štipendistka Poljskega Ministrstva kulture za leto 2007. Objavljala je v poljskih časopisih, Akant, Ciechanowskie Zeszty Literackie, Cogito, Dziś, Fraza, Fragile, Gazeta Kurturalna Kwartalnik Artystyczny Topos Tygiel Kultury v mnogih drugih literarnih revijah na Poljskem, v Srbiji je objavljala v Aktu, Balkanskom književnom glasniku, Cvetu šljive, Politiki, Književnim novinama, Savremeniku, Trčem trgu in v mnogo drugih srbskih literarnih revijah, v hrvaških časopisih in literarnih revijah, Knjigomat, Književno pero, Re,
v bosanskem časopisu Riječ, v bolgarskem almanahu Irin Pirin, v makedonskem časopisu Sovremenost.
Objavljala je v tridesetih almanahih in antologijah v Srbiji, na Poljskem, v alamanahu Stopama Crnjanskog, Frankfurt 2005, v zborniku POBRATIMSTVO obrazov v nemiru (PESNIKI TINU UJEVIĆU), Split- Sarajevo 2005. Je ustanoviteljica in urednica internet strani poezije www.poezija.com.pol za prevode v slovanske jezike.

Piše pesmi, kratke zgodbe, haiku poezijo in drame. Prevedena je v angleški, bolgarski, litvanski in makedonski jezik. Je dobitnica ducat in več nagrad na Poljskem in Balkanu. Je redna sodelavka v poljskih časopisih Szafa, Horyzonty in drugih, sodeluje s srbskimi časopisi Etna in Akt. Kot prevajalka ima bogato bibliografijo, prevedla je mnogo pesnikov iz Poljske, Srbije in Hrvaške. Živi in ustvarja v mestu Dukla na Poljskem.

Izdaje poezije:
Dzisiaj przydzie w brązowym 2006 (ponatis 2007)
Izza oblaka (Valjevo 2008)
Niepokoje Neipokoju (2009 Krosno)
In zbirko dram Debiut pana Chwatowskiego (Krosno 2007)

_________________

Ivo Stropnik, rojen 3. avgusta 1966 v Celju, otroštvo in mladost v Ravnah pri Šoštanju, študij slovenistike na FF v Ljubljani, živi v Velenju. Pesnik, pisatelj, urednik, vodja Velenjske knjižne fundacije in večletni organizator književnih prireditev Lirikonfesta. Član DSP in SC PEN.

Med 1983-2009 objavil petnajst knjig leposlovja, od tega deset zbirk poezije za odrasle, mdr. Podtalnica (1991), Skrivalnica v očesu (1993), Lastna imena mojega doma (1997), peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti (I-V): Rosa ni pozabila name (1997), Daljave (1998), Triangel (poetični triptih, 2001), Nate mislim, votlina v glavi (2006), Nazaj k živali (Sto izbranih in novih pesmi, 2008), Knjiga šumov (izide 2009). Njegove pesmi za odrasle so predstavljene v tujih revijalnih in antologijskih izborih (s prevodi v angleščino, češčino, poljščino, bolgarščino, francoščino, hrvaščino/srbščino/bosanščino idr.).

Knjige za otroke in mladino: Ko je vsaka pot za pol ure daljša (domoznanska slikanica, 1996), Plenične za gospodiče in gospodične (ilustr. pesmi za otroke, 1999), Dogodivščine vilenjaka Šalčka/Velenjice (deset pravljic/za lutkovni oder, 2001), Lovec in sedem vozličkov (sto ilustr. ugank, 2003), Z Botro pujso na potepu (slikanica, 2004).

__________________

Zoran Pevec, rojen 3. januarja 1955 v Celju. Ekonomist in profesor slovenščine. Glavni in odgovorni urednik literarne revije Vsesledje, soustanovitelj in član uredništva revije za poezijo in poetično Poetikon ter sourednik revije za poezijo Lirikon 21. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših revijah v Sloveniji.

Prejel je tretjo nagrado na natečaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani za pesem Mesto, prvo nagrado na pesniškem viteškem turnirju v Mariboru za pesem V neki točki.

Končal je podiplomski študij književnosti na temo ženski liki v slovenski poetični drami po letu 1960.

Nekaj pesmi iz zbirk Moški v sobi in V oklepaju je prevedenih v poljščino, slovaščino in nizozemščino.

Izdane knjige:  Orbis pictus (1986), Zapisi pozabljenih (1996), Pod silikonskim nebom (2000), Moški v sobi (2004), V neki točki (2006), Kako narediti pesem, priročnik za pisanje poezije (2006)

__________________

Matej Krajnc, rojen 14. novembra 1975 v Mariboru. Živi in ustvarja v Celju in Ljubljani. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in končal študij Primerjalne književnosti in literarne teorije. Sedaj končuje podiplomski študij Primerjalne književnosti in literarne teorije.

S pisanjem se je začel ukvarjati leta 1982 in je objavljal v osnovnošolskem glasilu, l. 1986 je začel sodelovati na območnih srečanjih mladih avtorjev Roševi dnevi v Celju in leta 1990 zmagal na natečaju kot najboljši mladi prozaist ter leta 1992 kot najmlajši ustvarjalec zmaga na republiškem natečaju revije Mentor za najboljšega mladega pesnika po izboru Ferija Lainščka. 15. oktobra 2002 postane najmlajši član Društva slovenskih pisateljev. Od leta 2008 je urednik za poezijo revije Srp.

Pesniške knjige: Moja pesem je moje življenje (1988), Vrednote pomladnega jutra (1990), Napredovanje (1990), Kažipot (1991), Žongliram s sabo (1992), Stopinje zadnjih let (1993), Trenutki življenja (1997), Razpoloženja (1998), Medmavričje (2000), Vsakdanjost (2003), … in mi obstajamo le še iz govoric (2003), Umila me je neka čudna rosa (2004), Tri pesnitve (2004), PreteklostGroteske (2005), (2006), Orbisoneti (2006), Rohneča žetev (2007), Balade in arogance (2007), Celjske balade (2008), Nasvidenje, grof Monte Christo (2008)

Prozne knjige: Prijatelja (1995), Zgodbe iz prve roke (2003), Dolina tetrisa (2004), Psalmpsesti (2004), Radoslav (2005), Domen Fras (2006), Magdalena (ali Kis-dur) (2006), Krst pri Savici (2007), Kajn akviziter (2007), Edvard (2007), Planet lutk I, II, III (2008), Se pač zgodi (2008)

Prevodi: Lirika Bruca Springsteena (2000), Pesmi Elvisa Presleya (2002), Leonard Cohen: Stolp pesmi (2004), Enciklopedija glasbe (soprevajalec) (2004), Komadi (soprevajalec) (2004), Tom Waits: Slaba jetra in strto srce (2005), Bob Dylan: Zapiski (2005), Drugi komadi (soprevajalec) (2006), Alison Allen Gray: Edinstven (soprevajalec) (2006), Roger Miller: V krdelu bizonov ne moreš kotalkati (2006), Dinozavri (leksikon Google) (2007), Mumije (leksikon Google) (2007), Umberto Eco: Zgodovina grdega (soprevajalec) (2008), Leonard Cohen: Knjiga hrepenenja (2008)

Raziskovalno delo: Janez Menart v odnosu do sočasne poezije (1993), Epiteton omans v poeziji Kajetana Koviča (1994), Elvis: filmsko življenje kralja rokendrola (2005), Jonny Cash: glasbeno in filmsko popotovanje (2006), Beatles (2008)

_________________

Tanja Petelinek, rojena 13. novembra 1967 v Celju. Živi in ustvarja na obrobju Slovenskih Konjic. Absolventka Fakultete za socialno delo v Ljubljani.

Knjižne izdaje: V ostrem kotu (poezija, 2006)

Objavlja: Mentor, Poetikon, Apokalipsa, Lirikon, Pobocza …

Nekaj pesmi je prevedenih v poljščino, srbščino in češčino.

_________________

Andreja Jezernik, rojena 10. septembra 1976 v Mariboru. Diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije (2004), doktorirala iz primerjalne književnosti na isti fakulteti (2010). Od aprila 2009 ustanoviteljica ter glavna in odgovorna urednica spletnega portala lirik.si.

Proza: Življenje v košari (kratke zgodbe, 2006)

Poezijo objavlja v revijah Lirikon, Poetikon, Vsesledje, Srp

Raziskovalno delo:
Bogovi in ljudje v grški tragediji (2003)
Razpršenost dramske osebe v dveh dramah Rudija Šelige (2004)
Minimalizem v sodobni slovenski kratki prozi (članek v Jezik in slovstvo L/2005, št. 5)
Minimalizem in minimalistična estetika v kratki prozi ter sodobna slovenska kratka proza (doktorska disertacija, 2010)