You are currently browsing the archives for the “humoristična lirika” category.

matej krajnc: enajsta stran

posted in: humoristična lirika, prozna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Stran s temle Krajncem,
on nosi klobuke,
sloka pojava je,
a to ni dovolj,
da bi ga jemali resno.
Lejte, grizlja čips,
fotografira se z Daleom Watsonom,
kar nikakor ni zapisano v ustavi,
niti kako drugače požegnano.
Obesimo ga!

matej krajnc: dolga pastorala

posted in: humoristična lirika, prozna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Izidor ovčice pasel
in potem se je naenkrat spomnil
in vzrojil:
dovolj imam ovac
in ovc,
enoličnega blejanja
in igranja na piščal.
Samokontrola črede,
kje je?
Pastirski blues
brez bottlenecka?
Texas Alexander
se me je odrekel.
In vse pastirice, ki sem jih ljubil
odete v gozdna oblačila,
so se oblekle v umetna vlakna
in šle živet med urbane ljudi.
Izidor ovčice sežgal.

veronika šoster: obiski

posted in: humoristična lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ob 7-ih sta potrkala Marx pa
Engels. Sta mi zagnala čist novo televizijo z balkona.
Medtem je Atatürku uspel skadit
hiacinte, ki so prej desetletja hibernirale v dnevni.
Sta se v sekundi zaštekala z Alíjem
in izmenično aplavdirala Kingu, ki je kričal, naj da nekdo
Lennona bolj na glas. Che pa Lenin
sta ga čist preslišala, ker sta mi štrihala predsobo na rdeč.
Smo nameraval debatirat do zjutri,
ampak je zmanjkal elektrike, ker mi še ni uspel plačat položnic.

(vzdih.)

V ozadju nabija Bandera Rossa
jaz gnijem na znucanem kavču,
in se že od takrat sprašujem,
a se bo sploh kdaj kej zares spremenil?

matej krajnc: tretja četrtinka

posted in: humoristična lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

I.    PAUMANOK

Paumanok je bil kot riba,
Cjele je kot kit,
šopajo me s težkim grozdjem,
ko sem vsega sit.
Nad oblaki avioni,
pod oblaki suša,
dvakrat kolcni in ugani,
kdo nas preizkuša.

Gledam poročila, gledam
dolge intervjuje.
Ko končajo se, preverim,
če morda dežuje.
Pod dežniki se koraki
na četrt dele,
s tretjo četrtinko pride
lectovo srce.

Na polici sto romanov,
na balkonu miza,
Kralj Matjaž z Alenko otroka
za otrokom niza,
videti je, da se zgodba
še ne bo končala,
če te bom s francozom, mi
nikar ne reci hvala.

II.    RAD BI VEDEL

Rad bi vedel, kdo mi pod oknom
gradi botanični vrt.
Pomislil bi, da je sosed,
a s sosedom sem sprt.
Pomislil bi, da je žena,
a ona že enega ima.
Bognedaj, da je kakšna
mimoidoča gospa.

Robespierre, stari prijatelj,
oh, on je znal z ljudmi.
ni se preveč sekiral,
ni preveč sukal z očmi.
Rad bi vedel, kako neki
je zmogel ves ta pritisk,
a glave iz formalina
ne reši noben obisk.

Tema se v prazno seseda,
trma seseda se v breg,
rad bi vedel, kdaj letošnje kepe
postanejo lanski sneg.
Lahko se je priduševati,
če vedno obiraš kosti,
zaspi, pa ne boš nikdar lačen,
naj noč se zate posti.

Rad bi vedel, rad bi izvedel,
a s pošto odgovorov ni,
krojači se me bojijo,
kot se to rado zgodi,
ukrojili so mojo usodo,
zdaj pa želijo denar,
mlad sem, zdaj mi je vseeno,
pokazal jim bom, ko bom star.

III.    VSE POTI VODIJO V RIM

Vse poti vodijo v Rim,
v vrtno uto pa niti ena.
Soseda ima tam orožje,
ta zgodba je zapletena.
Gospodje se debelijo,
luna si izgovori mlaj,
zodiaki na robu gozda
plešejo, da je kaj.

Postregel sem si z resnico
in za desert dobil laž,
dokazal bom svoje trditve
na Pokaži, kaj znaš.
Misli si karte delijo,
jaz razdelim zlato,
Blind Pew se prvič obesi,
vesel, da se je vse izšlo.

Vse poti vodijo v Rim,
niti ena pa v mestno grapo,
tam spijo veliki možje
z veliko, a težko sapo.
Črviči jih, a nič zato,
o vsem so se sporazumeli,
zdaj obirajo lastne kosti,
da bojo dolgo živeli …

IV.    DOLGA ROKA PRAVICE

Dolga roka pravice
je daljša z vsako pedjo.
S prsti drobi diamante,
z zapestjem si iztika oko.

Mnogi so šli po poti,
romali, kdo ve, kam,
njihovi obrazi so mi precej tuji,
a njihove zgodbe poznam.

Klatili so čudne škorce.
pretepali ptičja strašila,
dolga roka pravice
jim je od daleč grozila.

Zdaj so prodali duše
Robertu Johnsonu.
A on dobro igra kitaro,
njim pa gre bolj slabo …

matej krajnc: pred smrtjo v nebesa

posted in: doživljajska lirika, humoristična lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Adam in Eva
sta se sparila,
nikoli več minusa
nista pokrila,
šla sta na čudno
obrobje živet,
Kajn je ubil Abla -
pa ne, no! Že spet?

In temni oblaki
že spet so temnejši,
Adam pa za kakšno
leto starejši,
preklet in izžet
od samega stresa,
želi si samo
še pred smrtjo v nebesa.

Jahve in Krišna,
Buda in Šiva,
sedejo k mizi
brez aperitiva.
Gledajo svet,
motrijo ljudi,
ni jim vseeno,
kje kdo sedi.

In temni oblaki
že spet so temnejši,
ljudje pa za kakšno
leto starejši,
ni jim več mar
za božja očesa,
želijo si le
še pred smrtjo v nebesa.

Krajšam si dneve,
daljšam si brado,
občutim, da me
predmestje ima rado.
Dan gre, kot vedno,
na dializo,
jaz vržem si nove
karte na mizo.

In temni oblaki
že spet so temnejši,
jaz pa za kakšno
leto starejši
in rastejo mi
oslovska ušesa,
saj vem, rada bi
še pred smrtjo v nebesa.

matej krajnc: iliada

posted in: humoristična lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Pesem, boginja, zapoj,
o jezi Pelida Ahila!
Dodaj kak peteroboj
in stara slovenska mašila!

Dnevi imajo svoj križ
in križem strmijo vame.
Svatje odvržejo riž.
Nihče ga domov ne vzame.

Seveda sem vedel, da tvoj
nasmešek privablja bogate.
Pesem, boginja, zapoj,
vsi se zanesemo nate!

matej krajnc: konotacija

posted in: doživljajska lirika, humoristična lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Večerjam ostanke
iz starega kina,
sanjarim, da sem
velika živina.
V omaro sem shranil
kresilno gobo in brus
in bezgova voda
ima češnjev okus.

Na kljuki je nočne
roke obris.
Pozna ura se bere
kot slab rokopis.
Preberem, kar hočem,
česar nočem, pustim.
Od nekdaj se dolgih
povedi bojim.

V navednicah pesmi.
V pesmih imena.
Nocoj še ne bom
prešteval izplena.
Polica ropoče,
dovolj ji je teže.
In vest, ki bedi,
še do brade ne seže …

matej krajnc: deveti brat

posted in: humoristična lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nekaj zavrženih čevljev.
Nekaj zavrženih dni.
Odtis neznane stopinje,
kjer sevdalin v blatu leži.

Zmaga je prikrojena.
Kar sveti se, ni zlato.
Pokali niso zloščeni.
Nihče jih dobil ne bo.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.

Hank Williams se obrača v grobu.
Zasipajo ga s častmi.
A on prezirljivo gleda,
saj nihče ne ve, kje leži.

Malhe se polnijo sproti,
a sproti ne ve več, kam.
Rosinant trikrat zahrza,
trikrat neskončno sam.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.

Hej, plemeniti svatje!
Hej, plemeniti vek!
Hej, plemiški gizdalini!
Pobij jih, Gregory Peck!

Slava je izmuzljiva.
Izmuzne se, preden pride.
In berači dobijo odpustke.
In kralji dobijo gnide.

Dolga je, dolga zgodba.
Dolgo ne bomo šli spat.
Vsaj dokler tamle za vrati
še stoka deveti brat.

matej krajnc: krvavec mož

posted in: humoristična lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

I.

Krvavec mož ima težko suknjo.
Votle njega so oči.
Níkdar ni zahajal v šole.
Izobrazba ga pesti.

Hodi, hodi vdilj po temi.
Črno njega je srce.
Níkdar ni zahajal v šole.
Že to marsikaj pove.

Krvavec mož ima težko suknjo.
Lutnjo nosi,
vsaj misli, da je tako.

Z votlimi obrvmi brenka nanjo
in jo uglašuje
z mislijo.

II.

Otroci, otroci, vrata zaprite!
Prihaja krvavec, krvavec mož!
V eni roki nosi lutnjo,
v drugi roki olfa-nož.

Posedite krog peči, otroci,
krvavec mož se peči boji!
Krvavec mož se peči izogiba,
pod častjo se mu lončarstvo zdi.

Pel bi, pel,
a njegov glas je požrla huda postrv.
Če se te krvavec mož dotakne,

boš brez posluha umrl.
Otroci, otroci, vrata zaprite!
Krvavec mož ima rekvizite!

III.

Če te krvavec mož dobi na samem,
ti je odbrenkalo.
Njegovi dolgi prsti se zvijajo kot kača
in vsepovsod dosežejo.

Krvavec mož  ni načitan
in prav to je vzrok njegovih čudnih poti.
Če bi bil, bi lepo ležal v svoji votlini
in preganjal črke z votlimi očmi.

Potem bi za večerjo
stolu odtegnil ocepek ali dva
in se pokesal svojih grehov.

Vendar pa njegovo življenje ni tako.
Krvavec mož ničesar ne ve in ne zna
in v CV-ju ne beleži konvencionalnih uspehov.

IV.

Krvavec mož ima težko suknjo.
Mater je ubil, da jo je dobil.
Jedel je težke keramične kaše.
Pil je … recimo, da je precej pil.

Krvavec mož ima svinec v nogáh!
Ženske in majhne otroke je strah!
Krvavec mož lahko vdre ponoči,
požre troheje in jambe preskoči!

Krvavec mož pride, ko se stemni.
Strah ima vedno velike oči!
Najprej je mrak, potem je večer,
okna razbije, prekolne klavir.

Potem pa ostane huda temá.
Krvavec mož na lutnjo igra!

V.

Hodi, hodi krvavec mož.
Danes ničesar napisal ne boš!
Danes na slamici boš klečal,
velikim se ciljem odpovedoval.

Hodi, hodi krvavec mož.
Krvavec mož ima slabo kri.
S prsti počasi čez čelo polzi,
s prsti dodaja piko na i.

Hodi, hodi krvavec mož.
Pot je dolga, pot hribovita,
pomagaj, pomagj sveti Ambrož,

zaveži nam šila, zaveži kopita,
zaveži akorde za lutnjo v bisago
za krvavec moža in za narodov blagor!

matej krajnc: pesnik III.

posted in: humoristična lirika, refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , , ) - No Comments

Mrščim se in gledam belo.
Izmenično seveda.
Enkrat mi oko potemni,
drugič je polt preveč bleda.

Imel bi status kovača,
če bi mi to prišlo prav.
On bi gonil meh na vse kriplje,
jaz bi stihe koval.

Postal bi gospodar vrstic.
Uravnaval bi ravnotežje sveta.
Premalo spanja se mi pozna.

Sploh ne razumem, v čem je vic:
treba je blazneti v sinkopah,
treba je producirati švic!