romana brolih: aha

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika

Zaljubila se bom v nekoga,
ki ima čivavo
ali najbolj zmešanega mešanca.
Šestintrideset  bom  takrat stara.
Ne bo iz našega naselja, v katerem
fantiči, nabasani v džipu, vozijo počasi.
Kot da je hitrost za kmete.
Oni so dišeči, speglani, neslišni.
Sliši samo žvenket ključev.
Redki se razumejo v tenis,
samo v loparje se pa.

Prevod: Franjo Frančič

This entry was posted on 04/09/2015 at 12:31 and is filed under ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ). You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.