marijan grakalić: neskončno

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika

Ponoči morje kuje zarote v globini brez zavesti,
ribe imajo strah pred kopnim, ko so brez zraka,
moški so zamerljivi brez pravega razloga,
ženske verjamejo, da imajo prav, seveda brez razloga.
Nas zagrinjajo naše mreže, brez milosti,
svet je ponorel, brez pameti,
na koncu bo vse minilo, s karmo ali brez nje,
nekdo drug bo princ, znova brez ljubezni,
in vse bo, tako kot je treba, v enem samem trenutku, neskončno.

Prevod: Franjo Frančič

This entry was posted on 04/09/2015 at 12:30 and is filed under ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ). You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.