You are currently browsing the archives for Februar, 2014.

nuša ilovar: vprašanja

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Sprehaja se po mestu.
Vse se blešči v objemu vrveža,
nasmehi raztreseni vsepovsod.
Vonj kuhanega vina se prepleta
z glasbo, ki prihaja  iz zvočnikov.

Znotraj, globoko v središču njenega bitja
pa znova in znova staro vprašanje:
Kdo bo vanjo spet vtisnil praznino?
V katerem kotičku samote bo obtičala?

Potisne vprašanje nekam v ozadje spomina,
nariše nasmeh pod nemirne oči
in … gre naprej.

nuša ilovar: potreba

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nekje tam,
nekje med razvejanimi
vlakni poti,
ki vodi naprej,
te pogrešam.
Pogrešam tvoje sikanje,
ki je ovijalo mojo dušo,
jo tiho nasitilo in prevzelo.
Samouničevalna potreba,
ki jo iz dneva v dan
pogrešam v smrtni tišini
svoje duševne praznine.

nuša ilovar: plamenica

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Jezik povzroči razprtje,
čutim tvojo vročico,
ki prebuja brezno
lakote v meni.
Narahlo prodiraš
skozi anusov prehod
v mokro valovanje.
Z vrhuncem ritma
poživiš vsak delček
moje plamenice.

sasha raven: jelen kamen

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Jelen Kamen, prezlati hrib moje je bil mladosti,
bil mi je zatočišče v bridkosti in v radosti.
V ta hrib odšel sem na beg pred samoto,
da ponovno odkrijem življenja to lepoto.
Nanj zahajal sem najraje v zimskih dnevih,
domov sem se vračal v poznih večerih.
Tam sanjal sem, da nekoč sezidal si bom grad,
ta hrib svoje mladosti zelo imel sem rad.
Jelen Kamen preganjal mi je misel na njo,
takrat dal bi svojo mladost in življenje za njo.
Ko enkrat bo napočil moje smrti dan,
na Jelen Kamnu rad bi bil za vedno pokopan.