You are currently browsing the archives for Maj, 2013.

franjo frančič: nikoli

posted in: ljubezenska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Odhajala je z zadnjim vlakom,

sonce v njenih očeh me je oslepilo,

njene ustnice so dišale po medu,

njeni hitri gibi so me vznemirjali do blaznosti,

prinašala je glasbo miru in strasti,

morda sem si samo predstavljal,

morda sem se pretvarjal, bežal, lagal,

a bila je strašna v svoji preprosti lepoti,

kradla je moje misli in besede,

z njo bi lahko delil čas, prostor, zrak, noči, jutra,

z njo bi lahko premagal razdalje telesa, sem pomislil,

vedel sem, da nimam pravice, ne moči, da bi se boril,

prvič sem se zavedel pomena hrepenenja,

blazna bolečina, tisti nori nemir,

ko ne moreš ničesar storiti,

ko je odločeno že prej,

dvojnik, ta svinčeni vojak, ki je bil vedno ledeno hladen,

je panično zbežal,

tisti varljivi občutek, da sem jo čakal vse življenje,

nisem vedel, kaj se dogaja,

ne vem, ne vem, sem ponavljal,

a v sebi sem se zavedel, da jo bom ubijal noč za nočjo,

zgrešeno je,

nikoli je nisem srečal,

nikoli poljubil, nikoli čutil ob sebi,

nikoli,

vlak se je izgubljal v meglo pozabe,

moje roke so krvave, nimam oči, nimam obraza,

nimam srca,

nikoli.

olivera docevska: upor

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Ne občuti samo z dušo, da ti srce ne poči.
Pa naj poči,
včasih srce mora oditi,
da bi lahko zaživelo.
Hladokrvno sprejmi slabe stvari.
Ni važno.
Ampak meni je pomembno.
Nimam rada hladokrvnosti,
hočem, da vre.
Drži se zase,
ne bom ostala.
Vedno imam svojo stran,
nikogar ne poslušam,
taka je moja notranjost.
Srce nemirno.
Na zrak grem, tudi ko cvre,
tudi ko me stresa mraz.
Da bi se počutila živo.
Na svoj način živim.

(prevod: Franjo Frančič)

olivera docevska: življenje

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Toplina objema v sneženem dnevu.
Skupno opazovanje skozi okno brez cilja,
ko veter snežni metež nosi.
Življenje kot ta dan.
Jaz in ti,
drug proti drugem sklonjena.
Poljub mimobežni,
ko ne misliva na nič.
Dihanje brez diha.

(prevod: Franjo Frančič)

olivera docevska: sporočilo niču

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Načakala se boš revica.
Še nihče me ni premagal.
Ni me, verjemi mi.
Rada imam življenje, tudi ko srce razbija,
rada imam, ko udarja v ritmu Afrike,
tudi ko lomi strašne orgije življenja.
Rada imam življenje.
Ti revica niča
kaj razmišljaš,
v prsih strupenih skrivaš.
Njega toplega, ko se staram in ko rastem.
V radosti življenja me še nihče ni premagal.
Načakala sem boš ti, uboga.
Mira ne boš imel, dokler ljubezen v prsih plapola.
Načakala se boš, resno.

(prevod: Franjo Frančič)

eleonora luthander: valovite metafore

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

impotentni pesniki
pišejo prepotentne
recenzije, ki srbijo

kot sramne uši
pokrpani znaki
interpunkcije

figure iz plastelina
brezobzirno molzejo krave
z ovitka
Milka čokolade
v Svečani Hali
mlekarne

kot kariatide
pesniki brez funkcije
podpirajo zidove
v čakalnici

v besnilu
psom jemljejo partiture

šintarji so od nekdaj podkupljeni

ena upokojena koza
je zapela
kot v gostilni
v tujem jeziku
in v prevodu

neki človek je pojedel svojo pesem

Z. R. se tetovira
s kemičnim svinčnikom
papir je porabil na stranišču

mlade medicinske sestre
ponarejajo zdravniška spričevala
o moškosti
in jih objavljajo
kot svojo
PRVO ZBIRKO POEZIJE

eleonora luthander: kako ti je ime?

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

- Bond
James Bond
popolno presenečenje
mojega samotnega življenja
na katerega je padel kot bomba nežnosti
in razoral
mojo kariero
gospodinje

jaz sem pesem
na visokih petah

(prevod: Franjo Frančič)

eleonora luthander: švedski vlak “X 2000

posted in: doživljajska lirika, prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Na stranišče moram,
a bi lahko napisala to pesem.

So novi potniki?

Ja, so!
Počutim se kot nova oseba.
ki potuje poleg tebe.

Lahko bi ustvarila družino
pri malinovem grmu,
tukaj, blizu proge,
in seveda, poročiva se
v tisti sladki cerkvi
kot dve kremšniti na hribu
in pohitiva
mimo pomladi,
se spustiva do poletja,
takoj na kopanje,
ali pa se samo voziva
do nezavesti
in štejva leteče njive
//////////////////////////////////

(prevod: Franjo Frančič)