You are currently browsing the archives for Januar, 2011.

alenka kveder: visenje IV.

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

beseda
ko pride na rob tišine
obstane
neizrečena
zatakne se v grlu
kot cmok
tam raste
vdano čaka
da se rob zgladi
omehča
šele potem si drzne tja čez
od koder se ne more
vrniti

alenka kveder: visenje III.

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

na začetku noči
oblečena v sol
tresoča
cedeča
(dovolj je bilo lenarjenja)
te čakam

alenka kveder: visenje II.

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

pridi onkraj
kamor ne more lesket
tisočih malih sonc
res je
temno je tam
vendar se ne boj
ozka in spolzka je pot
vendar ti zmoreš
priti do konca
a bodi pripravljen
sopel boš
in na koncu
pljunil

alenka kveder: visenje I.

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

vlažnost dneva
se izgublja
v mirovanju časa
nepomembno je
med katerimi
kamnitimi hišami
pridem k tebi
čakaš
vklenjen v vročino
da te po premišljeni kretnji
spreleti drget
miselna predstava
plesalke
šepetalke
opolzkih besed

počasi se premikava
nato prepotena
nemo obleživa

nataša cvišič: utrinek

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nočem biti vlak,
ki si ga neštetokrat zamudil
zaradi prepozno nastavljene budilke.

Nočem biti vstopnica,
ki ti je padla iz raztrganega žepa,
ko si iskal v njem zadnji drobiž.

Nočem biti sneg,
ki ga grobo odmetavaš na kup,
da počasi umira ob sončnih žarkih.

Hočem biti utrinek,
ki ga boš med iskanjem sebe
videl le ti
in si ob njem zaželel topline.

joži kokalj: rojevam

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Rojevam samo sebe,
brez popadkov potiskam,
s solzami močim.
Ne vem, kam naj stopim?
V robidje zapletena,
zagotovo bi bilo boljše brez korenin?
Pošiljam S. O. S. pticam,
odletela bi z njimi.
Spomnim se, da imam gnezdo,
v njem so trije Grali.

joži kokalj: tiha

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Tiha pesem predre lupino
kot golič, ki nad njim bolšči nebo.
Kliče starše v prostrano modrino,
prediren krik odzvanja pod nebo.

Čuti dotik – brezbrižno sivino,
ki nemo zre vanj in čaka kaj bo?
Prestižna zibel stiska ožino,
razblini pahljače v krošnjah nebo.

Od sonca poljubi ga bolijo,
zdaj mu težka glava povleče vrat.
Zastre veke in zažuborijo.

Potopi se v sanje, kolikokrat?
Iz gmote nad njim kaplje spolzijo.
Še topel obrok izbljuva mu vrat.

joži kokalj: brez besed

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

si gledal,
kako mi leze pikapolonica po roki.
Tišina te je prijela za roko,
ko si s prstom napravil most do srca.
Prehodila je brv
in se obrnila k tebi.
Šepetala besede tišine,
vse dokler
tvoje misli niso zašumele.
Otrpnil si v brezčasje.
Prošnjo za srečo,
ti je vzela z jezika in odletela.

joži kokalj: z…

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Z bosimi stopali
se oprijemam makadama.
Kaplje s čela
posrkajo kamenčki.
Zelena preproga
filtrira opno pljuč,
ki čuti premikajoče ovčice
nad mojim temenom.
Srce objema
pod stopali prehojene korake svobode.