You are currently browsing the archives for December, 2010.

matej krajnc: nekakšna skrivnost

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Klobuk sem obesil na ograjo iz pliša,
na urah so nove uteži,
norveški vzorci iz starih omar
imajo bolj švedske oči.
Zunaj narahlo udarja vetrovje
svoj vagabundski napev
in žena prišepne nekakšno skrivnost,
ki jo bom še že razumel.

Pozajtrkujem kotičke besed,
privihal jih bom pozneje.
Pred spanjem pogleda me nežno oko,
in to je edino, kar šteje.
Kdo vedel bi, kje se lovijo napevi,
zapisani v sadju in čaju.
Oblaki pa grejo na drug, stranski tir,
ne potrebujejo naju.

Plime in oseke
razsekal sem na pol,
oblekel sem pulover,
pripravljen sem na šov.

mirosław łukowicz: ,,mnogo, mnogo takih je ugasnilo napol”***

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

pesniki ne lažejo?
rekel je, da nikoli
ko zmanjka kruha
samo to je vse za zaveso

vedno se bodo našli prijatelji
ki vedo, da živiš za resnico
samo za prgišče besed in privide
za pet grošev na dan

pesem se rodi sama
nočejo jo krstiti
in zdaj jokamo  ===
pesmi – otroci in mi.

*** citat Vinsenta Boleslava Rozanskoga

(prevedel: Franjo Frančič)

mirosław łukowicz: šizo in vizija

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

sonce, ki po eni sije kot v snu
gleda optimistično iz neba oči

vidim par, ki se sprehaja
žalostna vizija
dve uri kasneje sem bral o tem
molčim
dve uri kasneje jo kličem
tišina

dve uri kasneje kričim:
včeraj smo pluli po robu
policaji so nam ukazali, da pijemo vodko iz kozarcev
da spimo na komunističnih žimnicah
da ne nagovarjamo sprehajalcev
s pinceto si sežemo v oko

pišem golobom
danes nič grlenih glasov

(prevedel: Franjo Frančič)

mirosław łukowicz: java jazz

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

raztrgano na tleh
potuje trobenta
poleg stola števika pet
jazz dama
ki je odšla v kino
rumeni časopisi
odhajam s scene
pred zadnjim refrenom
njen nedokončani portret
dvignem

spet nima oči

(prevedel: Franjo Frančič)