You are currently browsing the archives for November, 2009.

dani bedrač: vran

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Do jutra je vedno daleč,
kadar se luna suši
na vroči roževini
tvojega drgetajočega kljuna.

Z rumenim, razcepljenim jezikom
nespretno drsiš skozi lepljivo luč,
skozi plapolajoče življenje
in skozi samo bistvo
neizrekljive bolečine.

Kaj te zadržuje, da ne znoriš
med ptičjimi strašili,
presvetljen s stoterimi pogledi
in enkrat za vselej izgnan
iz svoje krhke, sluzaste lupine?

Ne izgorevaj osamljen
v plašču iz mrzlega polnočnega perja,
ti, poslednji častilec
molčečih, izpraznjenih kosti!

gaja jezernik-ovca: preoblikovanje

posted in: haiku, refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

In nič ni pristno.
Deformiram praznine.
Vsak korak je laž.

olga lalić-krowicka: samostan

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Stal je v ruševinah srca.
Samostan stari
Med gorami in gozdovi
Ostal je ranjen in osamljen

Molil je za malček razuma in ljubezni
Hotel se je vrniti v svoje srednjeveško gnezdo
Samostan objokan

Izpod kosov fresk
So ikone v zboru prepevale
Angeli so maševali liturgije
Vernih ni bilo
Razen spominov pregnanih.

(prevedel Franjo Frančič)