You are currently browsing the archives for September, 2009.

andreja jezernik: haiku

posted in: haiku, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Moj Rešitelj si
Ti in moja duša je
neumrljiva

drago medved: polje

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Po zraku veter je zavel,
pomladne vlage sled zariše
iz zemlje vonj globoke brazde.

Čez polje ptica prileti,
za ravno črto obzorje se rodi.

Me večnosti skrivnost prevzame,
ki nad brazdami lebdi.

Da bi neskončnost razumel,
izmeril sem razdaljo, čas,
pa nisem našel tiste črte.

Zato se vedno znova vračam tja na polje.
Tam veter je neskončna pesem
in hkrati upanje, da meja nisem jaz.

veronika šoster: če že propadaš, naj bo vsaj elegantno!

posted in: refleksivna lirika (Tags: , ) - Komentiranje izklljučeno

Na moje prsi se je prisesala
in jaz sem jo prijazno sprejela.
V objem.

Spaka zdaj golta in trga.
Kmalu bo zmanjkalo mene.
In moje krvi.

Takrat bo preprosto našla novega gostitelja.
Paraziti prezirajo spomin.

marko matičetov: sprehajam se …

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Sprehajam se sprehajam …
Po goli stezi tvojega telesa …

Moji prsti so stopala …
In tvoja koža je gladka in občutljiva …

Za trenutek se ustavim …
Razprem dlan in uživam …

Ženska toplina prehaja v moje telo …
Ženska toplina, ki me navdaja z moško močjo …

marko matičetov: planet notranjosti

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Kako si zmogla toliko golote?
A zdaj si bosa vila v mojem snu.
Ko rad bi te objel okrog pasu,
polagam svojo dlan na dlan samote.

Besede so iz notranje lepote,
pogrešam jih iz tvojega glasu,
o vsem si govorila brez sramu,
v tvojem govoru je ples lahkote.

Živim na krilih tvoje govorice,
od daleč gledam zemeljske ljudi,
pristati se bojim na tleh resnice,

ustvarjam si planet notranjosti,
ki je zaljubljen vate in v vrstice,
in v enem samem krogu se vrti.

drago medved: jesen

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

V vetru šepet prvega mraka,
ki objema zemljo,
dišečo težkih sokov
in valujočih slovesov listja.

Z vsakim dnem nagovorijo
temino asfalta,
samotne klopi parkov,
mimo okenskih pogledov
zaljubljenih osamljencev
potujejo v neznano.

Jesen je tako težka
in vlažno opojna
in sončno otožna
in megličasto skrivnostna.

Jesen je,
če nimaš koga res rad,
čas, da se vrneš vase.

drago medved: jesenska sonata

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Koraki šumijo po listju,
zemlja po večnosti diši.
Veter poljublja tanke veje,
trepečejo v tihoti noči.
Nekje globoko v človeku,
iskrica upanja tli.
Na sončne žarke,
na žive in ognjene barve,
na mehko praprot,
na žamet tople dlani.
Kako malo je treba,
da se v duši zdani.

adrijana cah: želim si

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Želim si nepričakovane rože
želim si utrinke strasti
ki jih nisem doživela
Želim si besed
ki mi jih nihče ni izrekel
Želim pozabiti obup
zgrešenega dne
neprespanih noči
v pričakovanju moje
nesojene ljubezni

(iz italijanščine prevedel Sandro Kravanja)

olga lalić-krowicka: odpovej se daru

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Traja noč. Gluho običajna.
Obstaja črka A. Navaden začetek.
Gre, ne gre, morda ostane
in spiti kozarec vode,
ki ga je natočila krvava roka.

Nekdo potrka na nebeška vrata.
Išče nalivno pero.
- Izvoli!-reče Gospod Bog
-Dajte mi…
-Pa saj sem dal!
-Dali ste Gospod, hvala.
-Samo, bom uspel to popraviti?
-Uspel boš, če vzameš.
-Dobro. Slavil te bom Gospod!
-Dobro.

( Čez trenutek )

- Gospod Bog, stvarnik pisala,
kamorkoli me vodi moj dan
Tebe bom videl, ne samo danes.
Vsak dan iz pisala
izplula bo ljubezen,
ki jo jaz človek iskreno-ne želim.

(prevedel Franjo Frančič)

adrijana cah: pionir

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

V trdem jeklu
s futurističnega meseca
bleda kot deževno jutro
gre nad tvojim srcem
vesoljska ladja v hitrem preletu
in zvezde kot bi jih pogoltnil
vrtinec vesolja
Izluščil si se iz amianta
oči izpostavljaš
neskončnemu nebu
Novo življenje odkrivaš
v jutrišnjem dnevu sredi leta
v katerem si samo taval
med neštetimi lučmi
Gluha glasba
vlači skozi noč
razbolelo ostrino
diamanta
ki ga je smrt zasovražila
Magnetne luči beležijo zvoke
neke nove agonije
V srebrnini
tvojega glasu odbrneva
vroče hrepenenje
po neizmernih planjavah
po živih srcih
Hlad pa je pregrnil zrak
megla te uklepa
z verigo src, ki so ponorela
za kozmonavtom
na daljnih poteh

(iz italijanščine prevedel Marko Kravos)