You are currently browsing the archives for Avgust, 2009.

dani bedrač: zvestoba

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Si mislila morda, da boš edina,
s katero bom delil belino rjuh?
Da bova vedno jedla isti kruh,
in se opila z isto vrsto vina?

Si prezrla vitice poguma,
ki plezajo vse tja do temnih zvezd,
da v zavetrju skrivnostnih gnezd
vžgejo moj pečat na rob razuma?

Nisi brala tistih mojih stihov,
ki jih krmari brezobzirna volja
onkraj morja tvojih mlačnih dihov?

Zazrt v smrt na svojo lastno pest
kričim pod gluho kupolo vesolja
do konca dni: edino sebi zvest.

franjo frančič: ujetniki svobode

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Miš ni našla vrat do svobode.
Nastavil sem ji lepilo na rožnati trikotnik,
ujeta je ležala na boku,
nesel sem jo na dvorišče pod murvo,
raztrgal sem papirnato zaveso rož,
ubijalec,
vsi smo ujetniki svobode,
na srečo je pričelo deževati,
a zgodba se ni srečno končala,
z našim rojstvom se rodi naša smrt,
iz kota so se bleščale zelene oči,
sestra je jokala in jokala,
govoril je v kamero,
da ne bo več diler, da se bo spremenil,
da ne bo več misli o ubijanju,
vse bi storil, da bi se odprla vrata svobode,
a v vsaki miši sta vsaj dve,
in zelene oči, ki oprezajo iz teme, so zakon,
svoboda je kot lepilo,
daleč za oblaki je zagrmelo.

olga lalić-krowicka: vrh v temi

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Vdihujem valovite misli.
Nebeške in čudovite.
Ja sem kot kleptomanka vašega časa.
Na žalost vsega je enkrat konec, nič ne traja.
Obstaja odmev porušenega glasu ob stenah,
Oblak ničelne oblike
In list dišečega čaja.
Jaz vidim nekaj o tistem kar slišijo le oni.
V belini kril angelov.
In resnično je naravno
V redu genijalno
Ustvarim iz krožnika žogo,
Iz slik dramo.
In umiram v globini porušenih hiš.
Kot krizantema sredi zime.

miro tičar: utrinek pomladi

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nežna zelena se je čez polje,
čez gozd razlila.

Vase je vsrkala kapljice rose,
v sonce se je zaljubila.

Ko s koraki samosti
vpijam to lepoto;

sem lahek, lebdeč
med mehkobo neba in zemlje trdoto.

Od pesmi gozdnih ptic
vibrirajo strune v meni;

od brenčanja čebel
medi regrat rumeni.

Ko se najdem v lista trepetu,
Se raztopim kot sneg
Aprila.

miro tičar: dvovrstične stopinje

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Kam gredo koraki modrecev,
ko hodijo po poti vrvohodcev?
Naj jim sledim?

Kam gredo odsluženi klovni
z rožnatimi malhami praznih smeha?
Naj odidem?

Kam dekleta žalostnih oči
odložijo uvelo cvetje?
Naj pridem?

Kam odšle so vile in rusalke,
da v pesmi sonce bi prinesle?
Naj jih prebudim?

Kam teče reka to pomlad
in z reko vse kar doživim?
Naj jo zadržim?

Kam po cesti življenja zdaj drvim,
A sebi v naročje?
Naj postojim?

gaja jezernik-ovca: srečanje

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Opozarjaš me na smrt.

Opozarjaš me na življenje.

Pahneš me vanj. Vržeš.

Z nasmehom opazuješ trpljenje.

Krvaveče oči sence

nekdanjih predstav, idealov,

ki vodijo v vizije propadov.

Razpad znanega,

zapustiš me.

Zgražam se ujeta,

ko srečam jasnino dne.

gaja jezernik-ovca: popolni ton

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Bistro.
Vendar tako redko.
Gladko.
A tako grenko.
Vsa ta lepota…
ujeta.
Vsa ta čustva…
skrita.

Ni zaključka, ni smisla.
Je le trenutek. Slabost.
Kjer kaže se globina.

miro tičar: danes je padel čudovit dež

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika, soneti (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Danes je padel čudovit dež
Bil je nežen in blag
Skozi mojo dušo drsel je
In padel tiho na tlak.

Nežne bisere je pretakal
Čez zelene veje poletja
Usta suha je namočil
Kamna, zemlje, trave in cvetja.

Čez polje razpredel meglice čarobne
Čez nebo oblake turobne
Sredi jase čakam vile gozdne
Da preženejo misli tesnobne.

Z njimi zaplešem bosih nog
Z njimi sem spet kot otrok
Z njimi brez strahu in poln hrepenenja
Danes je padel čudovit dež.

miro tičar: pesem

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Tihi misli v pozdrav
želji, ki naj pesem bo
sem položil v zibel trav
dal ji dušo in telo.

Vzel sem vetru tih šepet
vtkal v svilo sem nebo
radost soncu za obet
da bo jutri spet prišlo

Drobne misli, zvok srca
ples metulja, ki sanja za oba
in korak, ki stopa skoz temo,
da najde luč, besedo in oko.

miro tičar: samo dva koraka je treba.

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

Samo dva koraka je treba stopiti
do sonca
do človeka
do konca

Ko hodim po drobnem pesku,
stopam po pesku, ki je moj,
in po cesti, ki je moja
in gledam pokrajino, ki je moja
in nebo, ki je moje
in Zemljo, ki je moja
in Sonce, ki je moje
in Mlečno cesto, ki je moja
in Vesolje, ki je moje.
Kot sem jaz tvoj
slehernik.

Samo dva koraka je treba.