You are currently browsing the archives for Julij, 2009.

igor k. čokov: i u ovom sumraku

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

(Biljani)

Dali za mene nižeš potajno
taj venac od suza drobnih
ti devojko samotna šapatom trepetljivim
kao svetuljica nežna da ugasi se želi.

I u ovom sumraku ponovo me sanjaš,
jeli?

Najpre ja s belegom na čelu
lutam sam kroz golinu tamnu
dok me nose zvona bronzana
od praiskona što ih čujem,
tako tajanstvena, kao jedva
prividne
zvezde neposejane.
Zatim Ti zarobljena u školjci prozirnoj
još uvek očarana od poljupca
plime izgubljene
što već odavno nije došla.

I u ovom sumraku nakon toliko vremena
ispuhane gajde pričaju o snu u avgustu,
o paloj kiši koja je vrat polomila,
o zaspalom predivnom cvetu
u čoravom oku noći.

gaja jezernik-ovca: sprememba

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Fasada. Vse je fasada.
Ta sreča, ki sem jo občutila.
Nerealna.

Dno. Spet le dno.
Edino, kjer znajdem se lahko.
Temno.

franjo frančič: odgovornost za praznike

posted in: prozna lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

Nisem vedel, kaj je odgovornost za praznike, dokler se mi ni rodila hči, imela je lunin

obraz in dišala je po jutru, ob njenih prvih korakih sem stopil na čelo vrste, lahko bi ji

rekel, da je ona moj praznik, pa nisem zmogel, sovraštvo in ljubezen sta včasih tako

skupaj, da ju komaj ločiš, pesnik je v meglenem jutru čakal na vlak, samice ližejo svoje

mladiče, samci so se odpravili na lov, na pročeljih sivih hiš plapolajo zastave, človek, ki

ni imel sreče, a je po njej dobil ime, je v kriku skočil pod lokomotivo, hči je stopila do

mene in me pogledala naravnost v oči, izdajalec, igraš se z besedami, a v resničnosti,

kdaj si me zadnjič objel?!

Vlak pozabe je to jutro zamujal.

franjo frančič: ljuba, draga

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Kako strašljiva lepota,
v vsem mi pašeš,
prvi korak v objemu dežja,
srečala sva se v nekem drugem življenju,
ljuba, draga,
nikoli vedel,
nikdar čutil,
da bo tako težko,
da privid do blaznosti pogrešaš,
obraz, oči, lok bokov,
dišiš mi,
zame si popolna,
in meč,
v beli noči kot otrok se zibam,
naprej nazaj, nazaj naprej,
okovi jutra,
noro, noro,
kje si, kje si,
ljuba draga,
v objemu drugega noč za nočjo spiš.

olga lalić-krowicka: ona

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

to je krst skrit
pod jezikom
stok kuhan
za hrbtom

vračala se je obkrožena s porazom
odprto gledala v svet

prišel je
noseč podobe
v rokavu

lahkoten nasmeh
odšla je

topovi so streljali
v erosov kip
davna bolečina v medenici
je vrnila dneve

to je krst skrit
pod jezikom
sledovi razvejanih poti
svet poln bitk

***

Človek. V človeku Bog.
Šepetaj vse besede.
Univerzalizem je lep.
Dokler absolutno hrani v bližini.
Zvesta listom slišim šum.
V svetlobi obstajanja.
To sem jaz. To si ti. To je on.
On, znani široki zid.
Dotikam se ga s konicami prstov.
Zakrivam belino.
Proti zgoraj
Um ustvarja sebe.
O, kako je to lepo.
Ko palma kliče srebrno školjko.
Za hip bo poniknila skozi moje dlani.
Človek. V Človeku Bog.
Ah, kako je to zaščitniško!

igor k. čokov: staklena pesma

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

I opet obojio sam nebo u sivo
u daljini plaće dete
kao ranjeno pile.
Videh te jednom kako šetaš
po svodu dana sa cvetom u ruci,
ti ideš u nedogled, a ja ostajem.

Jutro se pretvorilo u podne,
podne u sumrak,
sumrak u noč,
a ja u cvet.
Možda nekad češ me imati
u tvojoj ruci zalutani negde
kroz Staklenu pesmu
izašlu iz moje blede inspiracije.

stanka hrastelj: hruške

posted in: doživljajska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

dlje. bi se dalo še dlje?
dotiki pod mizo, dolg pogled – je kdo opazil?
skrivaj: najprej sta se najini nogi dotikali, ne slučajno,
on je svojo premaknil in jo začel drgniti
ob mojo, nato se me je dotikal z roko,
božal, ampak ko bi bilo treba dlje,
sem se umaknila,
bi se dalo še dlje? dlje od dotikov?

oče me je spraševal, če naj mi
nabere hrušk. ne, hvala, ni treba.
v katero smer gre sorodstvo?
edina nujna je narazen, daleč vsaksebi,
edina za normalno življenje, očeta bom poslala
v Sibirijo. bi se dalo še dlje,
bi šla še dlje ljubezen?

če odpre vrata v kopalnico, medtem ko sem
pod tušem, in rečem kmalu bom,
zbeži od doma in mi tri dni
ne pogleda v oči, bi se dalo še dlje?

kaj bežiš, nisi me videl gole, prehitro si zbežal!
narazen morava, vsaksebi.
dal me je v plastično vrečko,
niti ne v kovček in me poslal
v Burkino Faso, bi šla še dlje ljubezen?
najdem nazaj, pridem domov, stopim na dvorišče,
nikogar ne objamem, ni dovolj slovesno,
a se trepljamo po ramah in se smejimo od sreče.
ti natresem hrušk? jih boš sama pobrala.
mmm, ati, kako slastno, kako medeno,
bi se dalo še dlje, bi šlo še slastneje?

oče se boji, da se bom nekega dne poročila.
morava narazen, morava vsaksebi,
v Sibirijo in Burkino Faso ali še dlje.
nikoli ne bom poročena,
tvoje ime bom ukradla za zmeraj,
vsak listič, vsako črkico imena,
v vsakem kraju bom imela ljubimca,
najprej bo moja noga pod mizo preblizu njegove, on bo svojo približal
in jo rahlo premaknil, jaz se ne bom umaknila, nato me bo božal z nogo,
ampak treba je še dlje, kajne, božal me bo
nato še z roko, skrivaj, segel nad kolena, bi se dalo še dlje
od dotikov?
dotikali se bomo pod mizo in si med tem dolgo gledali
globoko v oči, kičasti bomo, skrivali se bomo
v brunaricah, lovili se bomo po mestnih parkih, segali si bomo
v mehka vlažna prepogibanja, bi šlo še dlje?

bi se dalo iti še dlje od domače hiše?
ne morem več jesti hrušk, ne gre več,
ne gre dlje,

dlje od dotikov se sploh ne da,

stran od očeta, stran od zakona,
stran. stran. stran.
sama se dosežem v mednožje, ni problem,
ko sem zdoma, vsakega objamem,
z nikomer se ne trepljamo, zdi se slovesno,
smejimo se od sreče, bi se dalo dlje od sreče?
mmm, kako slastno, kako medeno,
v vsakem kraju se imam koga dotikati.
dlje ne gre, dlje od dotikov se ne da.

borče panov: ko nedosegljivo te bom videl

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

v sekundah
prehitrih, nedosegljivih
te držim
te pulim iz groze
ti pa zaspana, ti zaspana
se odmikaš:
- Pusti me, pusti me
čakam nekoga
da pride, da pride
čakam nekoga, Ej
Pusti me!
mi rečeš in na mrzlo
obrneš se stran
prehitra, nedosežna
s kačo, ki te golta
_______________
zadavljena piska sirena
in potihne
kardiogram lokomotive
ko
v paro ovit
še vedno nepojavljen,
nepojavljen sem jaz
na peronu ekspresno
ki drvi po tirih
z mestom, ki leti
kot utripajoči mozaik
v mraku, Eeej
kako, kako naj odprem oči
sem si rekel
z obrazom, razvitim v hitrosti
kaj bom videl
ko prehitro, nedosegljivo
te bom videl
kaj bom videl, sem si rekel
v izginjanju

dani bedrač: potopljena v ognjišče želja

posted in: refleksivna lirika (Tags: , , ) - Komentiranje izklljučeno

potopljena v ognjišče želja
se dva nemirna angela
s svojimi vročimi krili
plaho nagibata drug k drugemu

ujeta v nevzdržno pričakovanje
si z gosto škrlatno slino
rišeta mandale na trepetajoči telesi
in z nežno prejo trenutkov
skupaj tketa neizbežno večnost

potopljena v ognjišče želja
še pred jutrom zgorita
v drobljiv steklen pepel
ki ga črn oglat veter
z mrzlimi prsti odnese
med umirajoče zvezde

franjo frančič: včasih, ves čas, ko mislim nate

posted in: ljubezenska lirika, refleksivna lirika (Tags: , , , ) - Komentiranje izklljučeno

(za Drago)

Včasih, ves čas, ko te čakam, tako noro je,
tako boleče, ko prvič spoznaš pomen hrepenenja,
vem, vem, videla se bova malo,
ni druge,
včasih, ves čas, ko mislim nate, razsutje,
srce, srce, stari karminasti korci brez oken,
veš dragi, vsak svoj svet imava,
odmeva, odmeva,
včasih, prej, zmaju sem odsekal glavo v enem zamahu,
vse vem
in nič,
včasih, ko mislim nate, ves čas, zdaj,
ko sem prebredel reke, premagal prepade,
nič lažje ni, misel ne zmore dotika,
včasih, ves čas, ko mislim nate ne zmorem več rabljenih besed,
samo to,
lepo je, strašno,
boli, boli.